Ali ste z volitvami zadovoljni?

39
Volitve v EP, foto: Aleš Čerin.
Volitve v EP, foto: Aleš Čerin.

Vprašanje se ponavlja, zato tudi javno odgovarjam: “Nisem!” Desnica je vendar zmagala, slišim ugovor. Rezultat 5 : 3 za desnico ni kar tako, poleg tega pa levica dobesedno razpada. Prav, tudi to delno drži. A povejmo še kaj!

Za levico so označeni stari komunisti in njihovi nasledniki vseh vrst, miselni svet, ki je pridivjal iz daljnih Stalinovih šol. S svojo nasilnostjo in nadutostjo nas je v veliki meri zasužnjil. Slovenski katoliški narod naj bi bil, po njihovem, nazadnjaški, oni so tisti, ki da vse vedo, kakor da so nadljudje. Takšna njihova drža je bila nasilna, kar se starejši dobro spominjamo. Mlajši rod pa se bo moral močno potruditi, da jo bo počasi razumel. Čeprav se jim vse podira, še vedno niso v stanju, da bi spoznali, da po njihovem država in družba ne moreta funkcionirati. Volili so »novi obraz« Igorja Šoltesa, ki je znan po tem, da kot vrhovni varuh financ ni znal preprečiti ropanja države.

Kako pa je desnico? K njej prištevam po merilih civilne iniciative Prebudimo Slovenijo pomladne stranke, ki so vsaj tu in tam vzajemno delovale. Vodilna med njimi SDS je kljub omalovaževanju NSI ter snubljenju njenih članov, obdržala le svoje tri poslance. Seveda, nihče ni problematiziral obnašanja njenih dosedanjih evropskih poslank, kakor da se ni nič zgodilo. Povsem drugače, kakor se je dogajalo s poslancem Toninom, ki je pred časom z mladeniško nepremišljenim glasovanjem spodbudil celoten ustroj SDS, vključno z obema tednikoma, da so ga »na križ prebijali« do skrajnosti. Kako smo med seboj neuravnovešeni!

Podobno velja za NSi, ki je svoj čas imela v evropskem parlamentu dva poslanca, sedaj pa skupaj s sedanjo SLS spet samo dva. SLS se je spet s pomočjo NSi opomogla. Sicer pa ni pravega razloga za poveličevanje zmage – ne v posameznih pomladnih strankah, ne v celoti.

Vsi pomladniki skupaj bi se morali vprašati, kako je z rezultati volitev? Če upoštevamo javno statistiko, po kateri se h katolištvu prišteva nad 60% ljudi, in če k temu prištejemo še tiste z dobro voljo, se moramo vprašati, kje smo bili in kako smo ravnali na dan volitev? Kako da nismo podprli vsak svoje stranke? Zlasti tudi ne tiste, ki je po svojih zgodovinskih listinah in po vsebini delovanja naslednica predvojne Ljudska stranke, ki se danes imenuje NSi – krščanska demokracija in je na demokratičnih volitvah leta 1938 dobila 82 % glasov. Ta stranka je bila spet najmočnejša v letih 1989/92, ko smo rojevali in utrjevali slovensko državo. Danes pa naj bi bila, kakor nam dopovedujejo tako na levi, kakor tudi na desni, kar se da tiho in v ozadju. Kaj vse so mediji počeli, ko se je obnavljala, da bi to dosegli! Jasen pogled nazaj, z upoštevanjem stvarnih dejstev in tudi nepristranski pogledi na dogodke danes bi nam bili nadvse potreben. Napake enih in drugih bi bilo treba ocenjevati stvarno in pravično.

Ko se bomo spet zbrali, si medsebojno dopolnjevali in ugotovili, koliko nas je na pomladni strani in si v parlamentu priborili večino, se bo rodila nova slovenska doba in rekli si bomo, da smo zmagali. Do takrat pa veselo na delo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


39 KOMENTARJI

  1. Briljanten prispevek avtorja!

    Niso krivi volivci, ki niso volili, ampak stranke, ki jih niso znale spodbuditi na volitve.

  2. Tam nekje konec 80-tih, ko sta v krčih razpadala jugoslovanski in slovenski komunizem, se spomnim Mencingerja, ki je v neki pogovorni oddaji izjavil, da hodi k maši. Naj je bilo res ali ne, sporočilo te izjave je bilo tedaj razumeti kot: nisem levičar. Naivneži smo verjeli tudi Spomenki Hribar, da se bori za spravo, Bavconu, ko nam je razlagal pravno državo in celo Kučanu, ko je zamrznil članstvo v partiji.

    Danes nismo več naivni. Danes vemo, da sta bili osamosvojitev, predvsem pa tranzicija v demokracijo in tržno gospodarstvo od Udbe skrbno nadzirana in da je bil Demos poln udbovskih agentov, ki so se v primernem trenutku aktivirali in nam ukradli državo. Dopuščam sicer možnost, da gre pri Toninu res le za mladostniško zaletavost in da sta Bogovič in Silvo Gorenc le slučajna znanca. Toda, gospod Strgar, tega ne verjamem, ker nisem več naiven. Zato pač ne volim NSi ali SLS, ampak SDS, kjer sumov glede kolaboracije s komunisti ni.

  3. Mencinger res pride vsake toliko k maši. Vendar ne dvomim v njegov ateizem. On je vsekakor komunist Kučanovega in Drnovškovega kalibra. Absolutni oblastnik. Kdor se z njim ne strinja se lahko mirno ustreli, če hoče.

    Naivnost je danes res manjša. Iluzij je vse manj, kar pa ni nujno dobro. Vse več je namreč apatičnega realizma. Še politiki več povsem odkrito ne verjamejo svojim besedam. Politiki kritizirajo politiko! Noro.

    • Vsak levičar še ni komunist.

      V Sloveniji se še kako pozna, da zadnjih 75 let nismo imeli normalne demokratične politične vzgoje celih generacij. Pa tudi pred tem je tradicija sila omejena, se pozna slovenskim ljudem na levi ni na desni.Predvsem v veliki netolerantnosti, ki se ljudje niti zavedajo ne dobro in v pomanjkanju občutka za mero.

      Občutek za mero je med drugim to, da muhe ne streljaš s topovi, na leseno kolibo ne odvržeš atomske bombe. Brez občutka za mero diskreditiraš samega sebe. Si jemlješ tudi politične šanse.

      To je še vedno problem znatnega dela slovenske pomladi, oziroma tistega, kar je od nje ostalo.

  4. Nekaj razlik z mnenjem spoštovanega:

    1. Miselni svet, ki je pridivjal iz daljnih Stalinovih šol kot izraz namenjen celotni današnji slovenski levici? Malo prehuda vendarle. 🙂 Pred 75 leti veljalo za slovenske komuniste, to pač.

    2. Slab rezultat za desnico ( raje bi rekel 3 pomladne stranke, ker desnica je lahko marsikaj, tudi Jelinčič ipd) na evropskih volitvah? Nikakor. V nobeni državi EU stranke, ki pripadajo EPP niso dobile višjega deleža mandatov kot v SLO! Skoraj 2/3 delež. ( EPP, čeprav prva stranka,ima v evropskem parlamentu skupno delež pod 30%.)

    Je pa res, da pomladniki niso uspeli zmotivirati prav veliko ljudi ( vladne stranke pa še manj) in da to ni kdovekakšen dober obet za volitve in referendume, ki nas čakajo.

    3. Obnašanja dosedanjih evropskih poslank SDS? Izpisi nekaterih glasovanj so pokazali res včasih sporne odločitve. Je pa res, da tudi v Evropi ni popolnega soglasja znotraj EPP recimo glede splava, homoseksualnih porok ali posvojitev ipd. Tudi kar nekaj glasovanj tako Zvera kot Peterleta bi bilo vrednih javne diskusije ali kritike.

    Sam imam sicer odlično mnenje o Jordan-Cizljevi in Mazej-Kukovičevi. Dvomim, da sta Tomc in Šulin ustrezna zamenjava. Prej bi bila Logar in Trpin. A ženske je očitno treba pozitivno diskriminirat. 😉

    4. 60% ljudi, ki se šteje za katolike in število pričakovanih glasov za krščansko demokracijo sta zadevi, med katerima ni nujno prav velike korelacije. Prvič je vprašanje, kakšni “katoliki” so vsi ti. Drugič ni razloga, da nek katolik ne bi smel glasovati za socialdemokrate, zelene ali liberalce. Za skrajneže težje, leve ali desne.

    Tretjič je vprašanje, koliko “katoliška” je neka krščanskodemokratska stranka. Ali pa tudi koliko zdravo-razumska. Če glasuje za privilegije šefa CK KP ali za omejevanje raziskovanja udbovskih arhivov, so dvomi najbrž upravičeni.

    5. Sicer pa: če se v primerjavi s Slovenijo ( 57%) na Hrvaškem in v Italiji nad 90% ljudi deklarira za katolike, v Avstriji okoli 85% – kje so te ” katoliške” stranke z 90% glasov pri njih? Bog nas varuj razmer s 90%-nim deležem ene stranke.

    Pa brez zamere 😉

  5. 90% deleža se nam ni za bat. 🙂
    Lahko pa da bo udeležba tako nizka, da lahko tudi SDS končno dobi 50+. To se mi zdi povsem realno. Levičarji tako uničujejo politiko, da bodo fentali sami sebe.
    Škoda ker rpedvolilna koalcija SDS NSi SLS ni možna. Šoltes je v velikih težavah ker mora v EU pa ni hotel, toda se mu ne izteče, kot kaže. Cerar pa je popolna inkarnacija politične korektnosti. Jankovića pa še nismo slišali kaj nam je pripravil. Luko do Benetk? 4 tirni železniški križ? Vse to na 12 milijard kreditov od Čuferja? Težka dediščina.

  6. Pred sedanjimi volitvami je pomembno, da desnica zna ljudem odpreti oči, zakaj je Slovenija zašla v krizo vrednot in gospodarstva.

    Opozoriti je treba kakšno ogromno škodo so storili ljudem in Sloveniji tisti, ki so zagovarjali politiko:

    – usmerjanja mladih v poklice, ki nimajo zaposlitev in ki so breme skupnosti in ki zaradi tega doživljenjsko onesrečijo človeka
    – ki je spodbujala zaposlovanje v pisarnah, namesto v gospodarstvu
    – ki je neodgovorno zadolževala državo in prebivalstvo
    – omalovažujoč odnos do domoljubja in zdrave samozavesti
    – ki ni upoštevala abecede dobrega gospodarjenja
    – ki je iskala odgovornost le pri političnih nasprotnikih
    – ki je podpirala neučinkovito in nepravično pravosodje
    – ki je neporazmerno obremenjevala tiste, ki pridno delajo in gojijo vrednostno življenje
    – ki ni hotela upoštevati koristne predloge in rešitve za slovensko skupnost, ki jih je podala nasprotne politične opcije

  7. Treba se je pripraviti, kako onemogočiti vpliv medijev, ki običajno vodijo volilna soočenja tako, da so bistvena vprašanja in rešitve spregledana.

  8. Zakaj ne volim SDS? Navedel bi lahko več razlogov, omejil se bom na dva.

    1. Ko sem bil izpostavljen partijskim pritiskom in bil drugorazreden, so se mnogi vodilni iz SDS sončili v zavetju Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine Slovenije. Drži, da so vsaj nekateri (Janez Janša in še kdo) veliko tvegali, ko je šlo za demokratizacijo in osamosvojitev, kar cenim, vendar me še niso do kraja prepričali.

    2. Manire in osebna formacija iz “učnih let” so še opazne. Tudi pri različnih etičnih vprašanjih in pri odnosu do krščanstva. Sporno glasovanje v Bruslju na primer. Pa Brščičevo etiketiranje papeža Frančiška. Vsaj drugo je bilo res nepotrebno, a se ni od njega nihče distanciral.

    Zelo moteče je tudi stalno netenje spora SDS – NSi, odsotnost prizadevanj po preraščanju nepotrebnih zamer. Po moje je krivda deljena, tako kot pri vsakem sporu. Velik je tisti, ki zna iti preko vsega in ponudi roko sprave in sodelovanja. Ni potrebno, da bi SDS ali NSi rekla: Zmotili smo se. Dovolj bi bilo, da bi skupaj ugotovili: Slovenija potrebuje obnovljeno slovensko pomlad! Tega ni in to me kot volilca desnice zelo moti.
    Do sprememb v Sloveniji lahko pridemo le ob sodelovanju SDS, SLS in NSi. Še takrat bo težko, vendar brez tega ni nobenih šans.

    • Jaz sem tudi redko volil SDS, ponavadi N.Si, enkrat pa celo SLS- ker je Žerjav pod Pahorjevo vlado edini od pomladnikov podprl potrebne reforme, čeprav nepopularne, vključno s pokojninsko. Poceni populizma in massenhisterije namreč ne prenesem.

      Ampak zdaj? Kako naj ne bi podpiral pošten ozaveščen kristjan pogumnega osamosvojitelja Janše ob tem, kar mu nasledniki udbokomunizma delajo in kako ti že neskrito manifestirajo svojo vnovično titoistično ideološko dominacijo v državi?

      In kako naj ne bi kritičen ob dezorientaciji N.Si ob temeljnih vprašanjih razmejitve med totalitarnim in demokratičnim? Najbrž ni malo ljudi v razmišljujočih krogih katolištva, ki bi raje videli drugačno linijo N.Si ( recimo Hojsa ali Kucler-Dolinarjevo) od te, ki jo bolj kot Novakova forsirajo skoraj golobradi ( in primerno temu modri)fantje okoli nje, ki so si stranko izgleda popolnoma prilastili. Špetir z SDS je na ta način zagotovljen- ali stalno latenten ali manifesten.

    • Glede razmerja- Brščič: papež Frančišek seveda drži tvoja konstatacija. Samo Brščič ni SDS. Sploh ne vem, če je član. Je pa Brščič konzervativni ali desni liberalec. In tudi evroskeptik. Kar SDS zaenkrat ni.

      Lahko bi šel dlje in ugotovil, da gre na eni strani za liberalizem, pri papežu za krščansko-socialno inspiracijo, za katero je težko oceniti, da je desna. Prej ne kot ja.

      Dilema bo za vse pomladnike, koliko biti desno-liberalni ali koliko krščansko-socialni. Tradicija Kreka ali Gosarja je to zadnje. Če pogledamo programske poudarke vseh treh pomladnih strank, se zdi, da vse, tudi N.Si vleče v desno-liberalno smer. Saj ne trdim, da ne potrebujemo več svobodnega trga in privatne pobude, a vse ima svojo mero.

      Norčevati se iz socialnosti in javne blaginje po mojem ni ravno krščanska pozicija. V premislek. 😉

    • Tole o partijskih pritiskih in drugorazrednosti bi morali bolj utemeljiti. Če ste slučajno duhovnik, potem se deloma strinjam z vami, če pa niste, bi pa morali povedati, pri kateri starosti se je kdo “sončil” v ZK ali ZSMS in pri katerih letih vaše starost ste imeli težave.

      Moja generacija na primer je bila praktično vsa v ZSMS vse tja do 22. leta starosti, morda celo leto ali dve dlje. Kanseje pa se je pokazalo, kdo je dejansko kdo.

      Ne verjeti v socializem v najstniških letih in ob tako sofisticirani totalitarni propagandi pri nas, meni govori o vsem drugem prej kot o kakšnem disidentstvu. Da se razumeva, totalitarizem je bil zločinski zato, ker je uspeval zlorabljati maldino. Po vaše pa so bili krivi mladinci, ki so bil v ZSMS-ju, nekateri pa tudi v ZK-ju, kajne?! Ta perfidna teza se pojavlja v vseh postudbovskih apologijah in tudi v tehle komentarjih. Sam na to opozarjam, kjer le lahko.

  9. Pred kratkim sem zasledil mnenje nekega liberalno usmerjenega misleca (ime sem žal pozabil), da je celotna slovenska politika "petdeset odtenkov rdeče". Se pravi, vsi so socialisti, nekateri malo bolj, drugi malo manj, spor pomlad vs. kontinuiteta pa naj bi bil zgolj prestiž.
    Ne vem, če bi se s takšnim mnenjem lahko sploh strinjal. Krščanska demokracija po definiciji nikoli ne bo povsem klasično liberalna, čeprav so ji ta načela blizu zaradi slovenskih okoliščin. Vendar ta smer poudarja socialno tržno gospodarstvo, ki je nek zdrav kompromis med socialdemokratsko in liberalno smerjo. Za socialiste bo takšen pristop "neoliberalen", za liberalce pa "socialističen". Tako pač je.
    Podpiram usmeritev NSi k nižjim davkom, tudi zato, ker tak ukrep pripomore k dolgoročnemu gospodarskemu razvoju. Davčna razbremenitev gospodarstva namreč ustvarja delovna mesta ter dolgoročno prinaša večje prihodke v državno blagajno. A v slovenskem okolju to ni dovolj. Imamo namreč še nedokončano tranzicijo, česar pa nekateri tudi na pomladni strani očitno ne razumejo najbolje. O nekem normalnem sodelovanju med strankami različnih blokov se lahko govori šele takrat, ko bo politika osvobojena neprijetne dediščine prejšnjega režima. Si lahko predstavljamo, če bi imeli v Nemčiji neonacistični blok? Bi bilo komu v ponos, da bi z njim sodelovali in sklepali kompromise?

    • Socialno-tržno gospodarstvo je krščanskodemokratski model, ki je skupaj s pomočjo Marshalovega plana po vojni sesuto Evropo dvignil v gospodarski čudež.Socialdemokrati so takrat gojili še povsem socialistično-kolektivistične sanje, utemeljene predvsem na marksizmu in so se ideološko unesli šele mnogo kasneje. Malo hecno je, ko pri nas kak Mencinger ali Plut prodajata ta izraz, zraven pa oznanjata hudo levičarstvo.

      Zniževanje davkov zveni vedno popularno. Ni pa jasno, kako naj bi zmanjšali proračunsko luknjo ( ki je pri nas enormna in komaj, če sploh obvladljiva), če apriori še zmanjšuješ prilive. Mogoče bi nekaj nadomestila spodbuda gospodarski rasti. To so prvi trdili supply-side ekonomisti in politiki ( Jack Kemp), ki so v tako politiko v prvem mandatu prepričali prvo Reaganovo administracijo. Za manj kot 2 leti. Potem so Reaganovi ljudje ugotovili, hopla, tako neodgovorno pa ne moremo vodit proračuna.

      Sicer je pa predvsem Bush mlajši vodil tako proračunsko politiko, ko je nižal davke bogatim, obenem pa enormno, po Al-Kajdinem napadu na dvojčka in vojnih akcijah v Afganistanu in Iraku še zlasti, povečal proračunske izdatke. Samo USA si to lahko za en čas privoščijo, saj grejo lahko tiskat dolarje, ki so svetovna valuta. Jaz nisem mnenja, da je to za USA, ki tiskajo zelence, Kitajci jih pa obsedeno kupujejo, na dolgi rok prava politika.

      Glede davkov ni treba okolišat: od enotne davčne stopnje in socialne kapice, dveh povsem liberalnih prijemov, bi korist imel ozek sloj ( par procentov) najbogatejših. Od nižjega DDVja mogoče tudi vsi potrošniki, predvsem bi pa to v žepe pobasali trgovci. Državna blagajna bi pa bila v vseh teh primerih še bolj luknjasta in prihodnji rodovi še bolj obupno zadolženi.

      Davki morajo biti primerni po eni strani stanju ekonomije, po drugi tistemu, kar je konsenzualni standard javne blaginje in funkcioniranja države. Torej: ko nek politik nagovarja za nižje davke, ga imejte najprej na sumu, da kupuje volitve ali pa služi kakemu zelo parcialnemu interesu.

      • Kaj nakladaš. OD enotne davčne stopnje bi imel korist predvsem srednji sloj, saj najbogatejši dobivajo prihodke preko dobička, ki je že sedaj ločeno obadvčen po enotni davčni stopnji.

        Od nižjega DDV-ja bi imeli korist vsi, saj bi ogromno ljudi potem raje plačevalo DDV, ker se ne bi izplačalo goljufati. Danes se.

        Država pa itak preveč potroši.

        V Sloveniji so nižji davki nujnost, saj imamo najvišje davke na svetu.

        • Nikjer nisem rekel ali pisal, da proračunske porabe v SLO ni treba še oklestit. Me pa zanima, kdo bi jo znal oklestit za 1,5 milijarde evrov zdaj, ko mnogi sistemi delujejo na samem robu. ( Recimo, med drugim nas NATO opozarja, da s tako nizkimi vložki v zavezništvu pač ne bo šlo več.)

          Nekateri bi nižali plače hišnikom in snažilkam in kuharcam po šolah in strežnicam in negovalkam po bolnicah in domovih za ostarele s 500 na 300 evrov. Ampak to ne gre, če smo civilizirana Evropa. Na plačah v javnem sektorju, ki v glavnem niso dobre, se da privarčevat mogoče 100 milijonov, ne pa 1,5 milijarde.

          Enotne davčne stopnje nima nobena tradicionalna zahodnoevropska država. Vse obdavčujejo progresivno. Če bi jo uvedli ob enakem izplenu je jasno, da bi profitirali bogati, zlasti najbogatejši med njimi in več plačevali revni. Če pa revnim ta davek limitiraš, bi več plačeval srednji sloj. Tako je to po matematiki. Kako je po politični propagandi, boš pa že ti vedel.

          Počez je govoriti, da so vsi davki v Sloveniji nadpovprečni. Eni so, eni so nekje približno tam-tam, eni so podpovprečni. Davek na dobiček, davek na tobak, nepremičninski davek in še kateri so v SLO gotovo podpovprečni. Ta zadnji je še tako neurejen, da ga eni plačujejo, drugi pa ne. Da ne omenjamo, kako je v SLO s toleriranjem črnih gradenj,ob kakršnem bi se kakšni Nemci samo za glavo prijeli. 🙂

          Skratka: ni lažjega kot obljubit, da bojo vsi davki šli na pol ali bili ukinjeni. ( Seveda tega, hvala Bogu, EU nikoli ne bo dopustil). Samo ob koncu leta bi se zbudili ne z 1,5 milijardno, ampak 10 milijardno proračunsko luknjo.

          A koga bi to brigalo – kako je že rekel sončni kralj Ludvik XIV sredi versailskega razkošja: Apre noi le deluge! 😉

          • Milijardo ni noben problem prihranit. Koliko je projektov pri katerih gre za preprosto metanje denarja v zrak, spodaj pa lovijo kdor more! Cel kup. Koliko je agencijm, ki ne delajo nič in jih nihče ne potrebuje. Recimo 20. In tako naprej.
            Milijarda ni nič, v enem mesecu jo prihraniš, pa nihče ne bo imel plače niti za 1€ manjše.
            Potem bi pa tudi do 2-3 milijarde prišel. Brez večjih težav.
            Problem pa so krediti. Toliko kreditov ne prenese noben proračun.

          • Vojska je itak manjši porabnik proračuna, tako, da je varčevanje v vojski zgolj za propagando in nič drugega.

            Jaz ne bi nižal plač, ampak odpuščal, od ostalih pa zahteval, da delajo enako intenzivno kot v zasebnem sektorju.

            Plače v javnem sektorju so še vedno višje od plač v zasebnem sektorju.

            In kaj potem, če zahodne države še niso uvedle EDS? So jo pa druge in se zelo dobro obnese.

            Seveda o Lafferjevi krivulji nisi slišal nič in tudi tega ne veš, da je ekonomija v glavnem psihologija, ne zgolj matematika.

            Nižji davki prinesejo manj izogibanja davkom in bi najbrž država pobrala več kot pa z višjimi.

            In ker nimaš argumentov mi že podtikaš politično propagando.

            Slovenija podpovprečnih davkov nima. Smo pa na prvem mestu po obdavčitvi plač.

            Davek na dobiček je v Sloveniji nadpovprečen – 25%, medtem, ko je povprečje 20%.

            Črne gradnje so pa posledica prevelike zbirokratiziranosti in prevelikih omejitev pri gradnji.

            Davke se vedno da nižati, le porabo je treba oklestiti.

    • Absolutno podpiram nižanje davkov. Toda vem, da ne bo lahko. Zdi se da lažje država propade, potem pa nekdo drug na novo postavi normalen sistem. Tega si res ne želim, ampak kot da ni druge poti.
      Tako visok DDV si lahko “privoščijo” samo bogate države. To niti cela EU ni. EU bodo davki še tepli, le malo kasneje kot nas. Niso američani neumni ker imajo 5% VAT namesto 20%.
      To kar pa imamo mi pa je perverzija. Take davke lahko plačujejo samo sužnji.

      • Zdravko se osvobaja socializma, IF pa je ves paničen, ker socializem ne more na dolgi rok preživeti.

        Koliko ima Slovenija raznih agencij, ministrstev,.., koliko je subvencij, koliko denarja se zmeče v vrtce, šole in zdravstvo – ko ga večinoma porabijo institucije in mafija in birokracija, malo pa ga pride do tistih dobrih delavcev, ki bi z manj denarja boljše delali in imeli večje plače.

  10. Iskrenost, resnicoljubnost, pravičnost, poštenost, vera, domoljubje, … Volil bom za SDS, ki ima edina ljudi, ki lahko Slovenijo popeljejo po poti do teh vrednot in blagostanja (Janša, Gorenak, Tanko, Irgl, Časar, Grims, Šircelj, Breznik in še veliko drugih). Vsi tisti, ki enako dobro v srcih mislijo, bodo glasovali tako kot jaz in če nas bo dovolj, so za Slovenijo nebeška vrata na široko odprta. SDS je PRAVIČNA PRIHODNOST.

  11. Tisti, ki že desetletja v svojih službah živimo z “levico”, ki je večinska, natančno vemo, kaj je kaj. Strgarjev članek je vsaj zame izrazito elastičen, ko tisto pri NSi, ki ne gre v noben demokratični kontekst, sofisticirno opravičuje, obenem pa ga moti nekaj glasovanj SDS EU poslank. (Slednje je bilo tudi proti mojemu prepričanju.) Ravnanje Novakove in Tonina ni napaka, ampak nedopustno ravnanje, ki evidentno škodi pomladni opciji. Tudi abstinenca pri arhivih je katastrofalna za slovensko pomlad. Zaradi tega ni treba sovražiti NSi, saj bo nujno sodelovanje, a minimiziranje takega nonsensa je pa vendar strašno strašno neresno in kratkovidno.

  12. Včeraj se je v parlamentu SDS borila za odpravo totalitarizmov v Sloveniji. NSI in SLS pa sta stali ob strani. Zakaj?

    • Odgovor je zelo preprost, čeprav je vse skupaj močno zakomplicirano.

      Porušili so mostove drug do drugega in že nekaj časa razmišljajo samo o tem, kako bo kdo povečal svojo moč in vpliv na račun drugega.

      Obtožujem vsa tri vodstva, ki ne vidijo, da s tem delajo Sloveniji veliko škodo! Kdaj bodo razumeli, da lahko uveljavijo nekaj novega v Sloveniji samo skupaj? Če bi postavili narodne interese pred strankarske in osebne, bi se to hitro zgodilo

      Manjka skupen program in usklajevanje ob vsaki odprti zadevi. Dokler probleme rešujejo s twiti, intervjuji za leva glasila, podtikanji in etiketiranjem bo tako kot je, oziroma še malo slabše. Žal.

  13. ne vem, očitno vas moram razočarati, ali kaj, vendar v slo. ni 60 % ljudi katolikov, lol

    vsak teden k maši hodi morda 5 % ljudi, heh, od tega večina 60+ sivih panterjev

    • zgodovinar001 – dober komentar, ja dejansko je tam tam. Popisa ni bilo že 10 let. Na zadnjem je bilo izpričanih katolikov 57%. K njim lahko prištejemo še večji delež izmed 16% ki se niso hoteli izjasniti, ker so takrat mediji nekaj strašili z nekim cerkvenim davkom. To da cca. 70%, malo manj. Do danes je sigurno ta odstotek nižji, tam cca. 55%.
      Ampak tudi med “ateisti” je spet veliko pragmatičnih, ki pa bi radi zakramente ali bi se poročili v cerkvi itd.

      Zanimivo, da še pred nekaj časa nazaj ni bilo nekega vala izstopov iz Cerkve, kot je to npr. bilo v Avstriji, to je škofija mirno priznala. Da starejši celo vstopajo (ravno ta teden sem bral podobno zgodbo iz Družine, kjer se je 60-letna gospa dala krstiti in se je cerkveno poročila). Pred kakšnimi 3 meseci je na Radiu Ognjišče tajnik SŠK lepo povedal, da se vse obrazce za izstop lehko brez problemov dobi in da pri tem pomagajo in da je ves postopek opisan tudi na internetu. In da so se odločili zadevo poenostaviti, da tu ne bi komplicirali ljudem, ki z Cerkvijo ne želijo imeti nič. Nobenega mutenja ni bilo.

      Kar se tiče maše, je odstotek tam tam. Jaz bi ga dal na 10%. V nekaterih pokrajinah je višji kot drugod – presenetljivo vzelo visok je na Primorskem.

      Cerkev je pri nas podobna kot v Franciji. Odstotki bi se prekrivali tam tam. In problem ki je bistven je drug: verska vzgoja in idenferentizem. In tudi nepoučenost v katoliški moraliki, vrednotah, principih katoliškega življenja. Načeloma je veliko mutenja in hinavščine – ljudje se še vedno želijo poročiti v cerkvi. Veliko tudi izsiljujejo in bojim se, da duhovniki velikokrat pogledajo skozi prste glede zakramentov oz. pridobivanja zakramentov – ker se bojijo blatenja. Močnih krščanskih parov je relativno malo, kjer pa so te sredine držijo vse skupaj pokonci.
      Moja teza je itak, da je bilo podobno v socializmu in je cca. 10% res pobožne populacije držalo duhovno pokonci narod in iz njihovih sredin je prišla večina duhovnikov, na njih so se naslanjali škofi, ti ljudje so furali župnije. Ostalih 65% katolikov (skupaj jih je bilo leta 1990 75%) se je furalo zastonj na njihov račun in se zdelo fajn samim sebi, kako so dobri ljudje. Yeah right……

      Predvsem je treba ohraniti trdna jedra in se posvetiti bolj trdni vzgoji v družinah, okrepiti verouk po župnijah in mladinsko pastoralo.

      Na tem področju je Cerkev naivno zaspala in se takrat pustila zasanjati ob zmagoslavnem prihodu JPII, ko ga je v Postojni pričakalo 30.000 MLADIH.

      Sedaj zadevo vedno bolj v roke prevzemajo zaskrbljeni laiki – ena izmed pobud je recimo portal Iskreni.net. To je zelo dobro, je pa res, da tudi pri laikih s teološkega vidika lahko opažamo pomanjkljivo versko izobrazbo in sprevračanje katolištva. Več o tem pa bi znal napisati kakšen Ivo Kerže……..

    • Če si res zgodovinar, potem si malo čudno sorte, glede na to, da operiraš s “podatki” in številkami, ki so tako daleč od resničnih.

      Rednih nedeljnikov je za Slovenijo namreč med krščenimi v KC nekaj pod 15%, ob večjih praznikih je seveda udeležba pri mašah in drugih obredih 2 ali 3 kratnik te številke. Delež otrok, ki so krščeni, delež cerkvenih pogrebov ali delež šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obenem verouk, je pa znatno nad 50% prebivalstva. Nekje pri 50% so zdaj cerkvene poroke.

      Skratka, tole tvoje o 5% je blamaža, ki jo raje pozabi in se drugič, preden piše, prepričaj.

      p.s. Ne trdim pa, da so odstotki, ki jih jaz omenjam, razlog za triumfalizem Cerkve. Nasprotno, zaskrbljujoči so.

      • saj krst nima nič opraviti z verovanjem

        večina ljudi, s katerimi sobivam, je krščenih in ima tudi birmo, pa nihče ni od birme več bil v cerkvi ipd.

        še en komentar višje – župniki prav nič ne popuščajo pri zakramentih, ampak jim paše čeden kupček denarja, ki ga ženin/nevesta prineseta, da opravita zakramente v 1 dnevu in se nato cerkveno poročita

    • V slovenskem jeziku je beseda katolik navaden neologizem, tu namreč obstajamo le katoličani. Katoliki so nastali v glavah jarih demokratov, ki so prišli iz temin socializma direktno v demokratično družbo in jim mnogo reči ni jasnih.

  14. Ne samo vse pomladne stranke, ampak tudi vi osebno bi se morali vprašati. Kaj? Zakaj podpirate zapiranje arhivov? Kako si predstavljate kakršno koli pomladno sodelovanje, če je pa med strankami tako velika razlika v pogledih glede temeljnega problema?

    Vsi smo za bratstvo, vsi smo za mir in nihče ni za prepir, je približno zapisal Menart. Jaz pravim, da je premalo biti za mir. V mir je treba vstopiti, če me razumete.

    V konkretnem primeru bi bil vaš javni poziv proti zapiranju arhiviv vaš prispevek k miru (oziroma pomladnemu sodelovanju). Do takrat so to le prazne besede, ki se bodo hitro izgubile med drugimi besedami.

    • Hm, predsednica g. Strgarja, g. Novakova recimo v zadnjem tekstu ali intervjuju, objavljenem tudi na spletni strani stranke N.Si pravi takole: mi smo stranka, ki je proti ideološkim delitvam oz. proti odpiranju ideoloških tem.

      Vam je to znano? To smo poslušali v času kratke vladavine zadnje Janševe vlade s strani Viranta in s strani Žerjava. Ne vem, če so ta stališča pri njiju inducirali levi mediji, vsekakor sta za to dobivala njihove aplavze. Janša pa graje.

      Drugače pa vemo, kdo po mnenju teh krogov z repom globoko v komunizmu v Sloveniji ideološko deli: tisti, ki ga motijo rdeče petokrake, poveličevanje komunizma, Tita in Jugoslavije. Delimo s svojo glavo razmišljujoči katoliki in antikomunisti. Deli celo ameriški ambasador Mussomeli. ( Ki mimogrede v USA spada k demokratom, torej na levico).

      Ideološko delita Leljak in Omerza, ker sta prva, ki si upata temeljito in z delom v arhovu javno razkrivat, kaj je delala slovenska Udba, koga sledila, koga ubijala.

      Ne morem se znebiti vtisa, da trenutno N.Si v neki težko umljivi dezorientaciji motijo vsi našteti: Omerza, Leljak, Mussomeli. Namesto, da bi jim kot demokrati ploskali, so jim odveč. Delujejo vsaj, kot da so za to, da se udbo in udbovce, komunizem in komuniste, ne glede na perverznost njihovega delovanja in v nebo vpijoče zločine, pusti lepo pri miru. Torej, da jih je treba zaščitit in da je nepotreben nadležnež tisti, ki se s tem ne strinja.

      Samo brez ideoloških delitev in odpiranja ideoloških tem! 🙁

      Si predstavljate, da v Nemčiji po vojni ne bi bilo Nurnberškega procesa, si predstavljate, da bi po padcu berlinskega zidu tam enostavno pozabili na zgodbo Stasija!?

      Kakšna slepota naših “krščanskih demokratov”! In kdovezakaj- ali imajo sami na glavi prikrivano udbovsko maslo?

  15. Po eni strani je škoda, da je šla Tomčeva v Bruselj, ker je najbolj perspektiven kader v SDS. Po drugu strani pa je res, da si bo pridobila tudi evropske izkušnje in poznanstva.

  16. Seveda so sedaj spet volivci krivi, ker ne volijo prave politike. Politiki v SDS, Nsi in SLS so lahko še tako demokratični, idealni in pošteni. Ampak, volivci so spoznali, da jim vsake štiri leta obljubljajo, potem pa po volitvah kar hitro pozabijo. Volivci so spoznali, da politiki niti svojih zapisanih programov ne uresničujejo in delajo samo za svojo korist. Zaradi tega je od 60% krščanskih volivcev oddalo svoj glas samo približno 20%. Svoj protest so pokazali s tem, da niso odšli na volitve. In zaradi tega so sedaj oni krivi, ne politiki. In seveda bi rad pohvalil g. Tonina. Eden redkih, ki je v tej silni ubogljivosti in slepi poslušnosti upal in znal pokazati, kaj je demokracija. Zaradi tega je upravičeno vzhajajoča zvezda slovenske politike. Držimo pesti, da ga ne bodo uspeli ustaviti. Še ena primerjava. V zlatih starih časih je bil bog in batina partijski sekretar. Pred njim so trepetali vsi, brez njegove privolitve nisi napredoval. In seveda je bil povsod spoštovan in na veliko hvaljen in povsod povabljen. Danes si vsak želi njegovega obiska, danes se na veliko hvali in danes se trepeta pred najboljšim sodobnim bogom in batino. Zgodovina se hitro, rada in povsod ponavlja, samo v drugačni obliki.

    • Branko, žal govoriš kot da so te navili komunisti. Velik del slovenskega volilnega telesa je politično nerazgledan (še vedno komunisti mislijo za njih), malenkosten in vase zaglesan. Politiki niso vsi isti, kar trdiš kot pokvarjena plošča. Kako pa naj SDS pokaže več v slovenski atmosferi sprevrženih medijev in sindikatov ter permanentnega izdajalstva na tako imenovani pomladni strani? Tonin pa je kot histeričen pubertetnik. On ni pokazal nobene poti naprej, ampak se lahko “pohvali” zgolj s pokvarjenimi izdajami pomladnih vrednot. Levi del Slovenije je navdušen nad vsakim, ki bo spustil kakšno nizko Janši.

      Volivci so krivi! Po 25 letih se odrasel človek ne more več izgovarjati, da je bil zapeljan ali zaveden.

    • Maaa, pojma nimate:

      Branko: “… Ampak, volivci so spoznali, da jim vsake štiri leta obljubljajo, potem pa po volitvah kar hitro pozabijo. Volivci so spoznali, da politiki niti svojih zapisanih programov ne uresničujejo in delajo samo za svojo korist.”
      ========

      Imamo tak volilni sistem, da nobena stranka ne more izvajati svojega programa, ker je po volitvah primorana v vstopanje koalicij, ki jim to onemogočajo. Ena stranka je to že zdavnjaj spoznala in se zaveda, da bi bilo potrebno spremeniti volilni sistem, ampak to ni NSi ali kakšna druga manjša stranka. NSi in drugim manjšim strankam je samo do tega, da se pririnejo v parlament, one resnično delajo samo za sebe in ne za ljudi. Tudi zato se pred vsakimi volitvami ustanavljajo vedno nove stranke brez programa, ker je le ta postal drugotnega pomena in se volilce lepi samo na t.i. nove obraze.

      Branko: “… In seveda bi rad pohvalil g. Tonina. Eden redkih, ki je v tej silni ubogljivosti in slepi poslušnosti upal in znal pokazati, kaj je demokracija.”
      ========

      Pokazal je to kaj je to neumnost, no tudi to je demokracija res. Kolikokrat se pa sploh oglaša v parlamentu ta Tonin, ga skoraj ni opaziti, kot, da ga ni. Človek brez idej in “spektakularnega” glasovanja.
      Najprej trdi, da je s svojim glasovanjem želel: “preseči razlike”, potem pa je obrnil ploščo in dejal: “če bi vedel, da bom povzročil tako burne reakcije bi glasoval drugače”. Tepec zmedeni, ki mu je samo do nastopaštva.

Comments are closed.