J. Šimac, Finance: S predsedniškim letalom v Venezuelo? Tako potuje Združena levica

1
205

Nauki in izkušnje slovenskega obiska socializma 21. stoletja

Hiperinflacija. Neverjetne razlike med uradnim menjalnim tečajem domače valute in črnim trgom. Prazne police v trgovinah. To so podobe Venezuele, ki jih lahko v zadnjih mesecih vidimo v medijih. Tik pred božičem sta jo obiskala poslanca Združene levice Violeta Tomič in Miha Kordiš. Potovala sta v stilu – s predsedniškim letalom pokojnega Huga Chaveza. Preden znorite: stroške potovanja so krili venezuelski davkoplačevalci. Poslanca sta nad državo navdušena.

Venezuela. Socialistični raj, kjer imajo vsi vse, ali še en ponesrečen politični eksperiment Latinske Amerike? Delujoče gospodarstvo, ki je v lasti državljanov, ali država, ki je tako blizu bankrota, da ji likvidnostne težave pomaga reševati Goldman Sachs – eden od simbolov kapitalizma? Je to država, po kateri bi se morala zgledovati Slovenija?

V Caracas sta se sredi decembra za teden dni odpravila poslanca Združene levice (ZL), stranke, ki velja za največje presenečenje lanskih parlamentarnih volitev.

»Obisk je bil neuradne narave. Zgodil se je na povabilo bolivarske vlade k sodelovanju na konferenci ob 10. obletnici ustanovitve Mreže intelektualcev, umetnikov in družbenih gibanj za obrambo človeštva. Kot je ob takih priložnostih v navadi, je stroške prevoza in bivanja kril gostitelj, osebno porabo pa lasten žep. Konference se je sicer udeležilo 280 gostov z vsega sveta,« pravi poslanec ZL Miha Kordiš. Iz Madrida sta poslanca, tako kot še okoli 50 udeležencev, letela z venezuelskim predsedniškim letalom. Sta izkusila prestiž? »Letalo v resnici ni nič kaj strašno posebnega,« pravi Kordiš. Tomičeva venezuelske izkušnje ni bila pripravljena opisati, prek piarovca je sporočila le, da se v vsem strinja z izjavami Kordiša.

Venezuela skozi oči slovenskega poslanca

Glede na to, da se Venezuela redno uvršča na rep mednarodnih lestvic, ki merijo svobodo in spoštovanje človekovih pravic, nas je zanimalo, kako sta državo videla slovenska poslanca.

»Prvi vtis je zelo spodbuden, zlasti, ko obiščeš barriose, to so kot denimo favele v Braziliji. Vidi se, da se ljudje organizirajo, da so vpeti v vsakodnevno odločanje, da gre za neko participativno demokracijo. To je najbolj demokratična skupnost, ki sem jih imel priložnost videti. In ta sistem deluje,« razlaga Kordiš, ki pred tem še ni bil v Latinski Ameriki.

Pa se je počutil varnega, Caracas namreč velja za razmeroma nevarno prestolnico? »Caracas res slovi po kriminalu, a mislim, da so v zadnjem času tudi to začeli urejati. Tudi sam sem obiskal revnejše soseske, barriose, pa težav ni bilo.«

Pa je te revnejše predele res obiskal sam? »Nekatere aktivnosti so bile organizirane kolektivno, nekaj krajev sem obiskal sam,« še odgovarja poslanec. Pa bi šel tja tudi, če bi v Venezuelo potoval samostojno? »Saj sem šel. To je delavski razred, ki prej ni imel besede pri odločanju, danes pa gradi svojo lastno prihodnost. Če prideš v barrio z iskrenimi nameni, na primer na obisk komunitarnega sveta, se nimaš česa bati.«

Socializem vs. kapitalizem

Venezuelsko gospodarstvo, ki je od leta 1998 popolnoma pod nadzorom chavistov (imenovani tako po pokojnem predsedniku Hugu Chavezu), je, sodeč po pisanju tujih medijev in statistikah, v razsulu. Recesija, hiperinflacija, brezposelnost na približno 20 odstotkih.

Zahodni mediji so polni fotografij praznih trgovskih polic, nepreglednih vrst pred trgovinami in zgodb o pomanjkanju denimo toaletnega papirja.

»Pričakoval sem, da bo takih slik več, a ob sprehajanju po Caracasu tega nisem opazil veliko. Pa ne gre za to, da bi organizator za nas pripravil Potemkinovo vas, to sem si ogledal na lastno pest,« razlaga Kordiš.

Več lahko preberete na Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Združena levica je največja zaveznica, služkinja podivjanega kapitalizma. Bolj ko svet drvi v dve skrajnosti revnih, ki so vedno bolj revni in bogatih, ki so vedno bolj bogati, bolj je skrajna levica v službi te nore dirke. Podivjani kapital potrebuje vedno bolj ceneno delovno silo in nihče drug, kot skrajna levica mu ne more zagotoviti revnih brezpravnih ljudi. Le te jim skrajna levica zagotovi preden ta podivjani kapital stopi v družbo, ki jo vodi skrajna levica.
    Skrajna levica je kaviar levica, ki v življenju ni občutila na sovji koži nobenega pomanjkanja in vedno zahteva svoj delež kolača ali od države ali od kapitala.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite