Vem, Naš komentar je namenjen komentiranju, osebnim pogledom na politiko, dogodke vsakdana, gospodarstvo … In žgočih tem nam kar ne zmanjka. Pa vendar se bom odmaknil od Luke Koper, stisk vsakovrstnih sindikatov in mnogih anket. Ne upam se dotakniti krhkosti in groze, ki jo ima v sebi zadnja družinska tragedija na Jesenicah. Nasilje vseh vrst žal prepogosto riše senco tega našega sveta. Nepredstavljivo nasilje nad nebogljenim otrokom pa vzame besedo komentarju. Ljubi Bog …
Raje imam svetle teme, razmišljam, pišem in govorim raje o lepem, o dobrem, ki gre prerado mimo naše pozornosti. Zato se danes ustavljam pri pravkar končanih 14. Radijskih počitnicah Radia Ognjišče. V sodelovanju z agencijo Kompas nam je znova uspelo dokazati, da nam gre prav lepo tudi kadar nas je veliko skupaj. Da ne drži, da se vedno in povsod delimo na „naše“ in „vaše“. Skupaj, kot ena družina smo na Siciliji tudi praznovali. Petindvajseta obletnica samostojnosti naše države je v nas prebudila čute, za katere bi radi, da živijo v nas tudi v času do naslednje obletnice. Morda smo daleč od Ljubljane in stran od zmed s proslavami in povabljenimi lažje začutili kaj nam pomeni domovina. Tudi zaradi obletnice so bile te radijske počitnice nekaj posebnega.
Ko smo ob koncu z udeleženci gledali nazaj, ko smo se z mikrofonom pogovarjali o tem, kako so se imeli in kakšna se jim je zdela naša pot, so radi govorili o proslavi, ki smo jo pripravili, o duhovnih in drugačnih vzpodbudah, ki smo jih bili deležni. Omenjene teme so postavili pred lepote otoka, pred izlete in prijazno morje, katerega valove smo užili. Najprej so pomislili na pripravljeni program: duhovne in zabavne narave! Dokaz, da človek na počitnicah ne potrebuje le odklopa za telo, dokaz, da je vesel tudi hrane. Ta je na radijskih počitnicah že tradicionalno pomemben del vsebine, ki najglasneje govori pri vsakodnevni sveti maši, kaže pa se tudi v mnogih prijaznih srečanjih med počitnikarji. Ja, prijazna beseda, misel na drugega, v pomoč ponujena roka so lahko tudi duhovna hrana.
Prepričan sem, da ni veliko tako pisanih družb, sestavljenih iz članov, ki se med seboj niti ne poznajo prav dobro, pa so tako pripravljeni pomagati eden drugemu. Strpnost se je pokazala, ko smo na poti po ulicah vročega mesta čakali na tiste, ki niso zmogli hitrega koraka, prijaznost je vela iz počitnikarjev, ki so (ne nujno) starejšim od sebe ponujali svoj sedež … Vem, malenkosti! Pa vendar malenkosti, ki jih v naši družbi pogosto primanjkuje. Ko bi se le na ulicah naših mest tako prijazno pozdravljali, gledali eden na drugega. Lepše bi nam bilo!
Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
