J. Paljk, Novi glas: Zmeraj trdno zavezan slovenstvu, Trstu in človeku

0

V sreda, 26. avgusta, so tudi letos pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi priredili v najlepši in največji slovenski knjigarni Konzorcij v Ljubljani slovesnost, ki je bila letos že četrtič zapored in je bila tudi tokrat posvečena rojstnemu dnevu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki nas vse, ki redno hodimo na te slovesnosti, vedno znova več kot samo preseneča.

Tudi tokrat je bilo tako, saj je 102-letni tržaški pisatelj znova presenetil s svojo svežino, zavezanostjo slovenstvu, Trstu, človeku, ki se v današnjem globalnem in globaliziranem svetu kaj hitro lahko zgubi. Tudi tokrat je pisatelj, ki je zaslovel v svetu in preko slave v tujini končno le dočakal poznavanje ter priznanje v Italiji, kjer med nami živi, poudaril svojo temeljno pripadnost slovenskemu narodu, istovetnosti in pa seveda visoki laični drži izobraženca, ki tudi v današnjih časih ve, da se je treba spominjati grozljivih časov uničevalnih taborišč predvsem zato, ker je prav zgodovinski spomin tisti, ki vsem nam omogoča, da ne bi ponovili strašnih zločinov, ki jih je Boris Pahor preživel.

Tokrat so prireditelji Borisa Pahorja počastili z izidom dveh knjig, pri Cankarjevi založbi je izšla pomembna Rdeči trikotniki, ki jo je iz italijanščine prevedla zvesta pisateljeva spremljevalka prof. Tatjana Rojc, urednik je bil Zdravko Duša, prav tako pri Cankarjevi založbi pa so izdali tudi eseje z lanskoletnega rojstnodnevnega simpozija v čast Borisu Pahorju z naslovom Slovenska tržaška literarna šola. Simpozij je bil lani v Mestni hiši v Ljubljani in je bil posvečen tudi 90-letnici rojstva drugega tržaškega velikana, Alojza Rebule.

Slovesnost v Konzorciju je bila občutena, lepa, vodila sta jo prof. Tatjana Rojc in urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša, predvsem pa je bil protagonist pisatelj Boris Pahor, ki je tudi tokrat blestel s svojim povednim slogom in vsebinami, resnicoljuben do konca in vsem tistim, ki zmajujejo z glavo, češ da poznajo že vsebine njegovega govorjenja in pisanja, mirno povem, da se motijo, saj je Boris Pahor vedno svež in vedno izveš kaj novega. Tokrat smo lahko spet slišali njegovo neomajno stališče, da od nekdanjega italijanskega predsednika Napolitana ni hotel odlikovanja, ker le-ta ni hotel navesti z besedo fašizma, ampak je skušal zamegliti vse z neoprijemljivim “totalitarnim režimom”, kajti, tako Pahor: “Hotel sem, da jasno napiše, da je meni fašizem ukradel mladost”! Ker tega ni storil, je pisatelj zavrnil odlikovanje.

Prav tako je Boris Pahor povedal, kako je prišlo do oživitve pojma “slovenska tržaška literarna šola”, tudi do tega preko Francije in še in še bi lahko naštevali, saj je Boris Pahor med dveurnim posegom zelo nazorno tudi opozoril, kako zmotno je, če mladi prisegajo na neko neopredeljivo človeškost in ne na narodno identiteto, saj je lepo, če veš, kdo si, “ker je lepo biti skupaj, nekomu pripadati”. Nevarnost globalizirane družbe je v njeni vodoravnosti, ki nima globine, ne pozna duhovnega, le-to pa edino osmišlja človeka.

Tako urednik Zdravko Duša kot prof. Tatjana Rojc, oba zelo dobro poznata Borisa Pahorja, saj to niso njune prve knjige o pisatelju ter s pisateljem Pahorjem, sta našega velikega moža v Ljubljani slikovito in lepo predstavila: Rojčeva je svoj krasni poseg poklonila tudi svojemu očetu, ki je bil prav tako kot pisatelj rdeči trikotnik. To znamenje so namreč imeli taboriščniki …

Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič, ki vsako leto nagovorja in v imenu vseh čestita pisatelju, nam je obljubil, da bodo z našim Borisom Pahorjem še kaj naredili, živahen, kot je, nas bo pri 102 letih še presenetil.

Ministrica za kulturo Republike Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je bila prisotna v Konzorciju, je pisatelju Borisu Pahorju ob njegovem 102. rojstnem dnevu v jutranjih urah v prostorih ministrstva podelila častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije in “goloba miru” oblikovalca Oskarja Kogoja ter ob tej priložnosti povedala besede, ki jih zaradi izjemnega pomena v celoti objavljamo:

“Spoštovani gospod Boris Pahor, pisatelj, svetovljan, Slovenec v pravem pomenu te besede, v veliko veselje in čast mi je, da ste danes z nami. Ne le zaradi visoke častitljive starosti ob vašem današnjem praznovanju 102. rojstnega dneva, za katerega vam iskreno čestitam, temveč tudi zato, ker nas navdušujete z bistrim duhom in svežino misli o preteklih dogodkih, s presojami današnje stvarnosti in z jasnim pogledom v prihodnost ter tudi zaradi vsega tistega, kar vas dela posebnega.

Krutost nacionalistične, raznarodovalne ideologije, ki ste ji bili priča v mladosti, in trde življenjske izkušnje v času druge svetovne vojne in po njej so vas izoblikovali v neizprosnega borca za slovenski materni jezik, v humanista, idealista in angažiranega umetnika. Zavedam se, da je v tem kratkem nagovoru težko zaobjeti bogastvo in pestrost pomembnih dogodkov, ki sestavljajo mozaik vašega življenja.

Zato mi dovolite, spoštovani gospod Pahor, da ob tem svečanem trenutku posebej omenim vaše delo v okviru revije Zaliv, ker sem zaradi najinega nedavnega pogovora prepričana, da vam je obdobje dela pri reviji Zaliv še posebej drago.

Naj ostalim prisotnim pojasnim, da je to revija za književnost in kulturo, ki je izhajala v Trstu od leta 1966 do 1990, katere ustanovitelj ste bili. Revija Zaliv je širila demokratično kulturo, svobodno polemiko, se zavzemala za demokratizacijo Jugoslavije in za krepitev položaja Slovenije znotraj Jugoslavije. Zaliv je leta 1975 izdal knjigo Edvarda Kocbeka, v kateri je ta spregovoril o povojnih pobojih in jih obsodil. Polemika, ki je sledila, je imela za posledico tudi to, da so vam prepovedali vstop v Jugoslavijo. Kasneje ste prav vi z izdajo spominov na Edvarda Kocbeka pripomogli k njegovi rehabilitaciji.

Verjetno je bila bitka za demokracijo, ki ste jo bili z Zalivom, ena vaših pomembnejših bitk z državnim sistemom, čeprav vaše življenje sestoji iz neštetih bitk z nedemokratičnimi sistemi, ki kratijo svobodo ljudi. Spoštovani, vaše življenje vas kot neutrudnega borca za slovenski jezik in slovensko kulturo ter kot buditelja narodne zavesti uvršča med velikane slovenstva. Resnico o zgodovini in kulturo našega naroda ste kot najboljši ambasador slovenskega naroda ponesli v svet.

Danes imam posebno čast, da vam lahko podelim najvišje priznanje v državi, ki ga lahko podelim kot ministrica za kulturo Republike Slovenije. V zgodovini samostojne Slovenije bo danes prvič podeljen častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.

Spoštovani gospod Boris Pahor, za vaš neprecenljivi in iskreni boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar ste dolga leta izražali tudi v reviji Zaliv, vam podeljujem častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Iskrene čestitke in hvala za vaše dragoceno delo”.

 

Več lahko preberete na noviglas.eu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.