J. Paljk, Novi glas: Revščina med nami

3

Pred kratkim je statistični urad ISTAT objavil podatke o revščini v Italiji in obelodanil, da v italijanski državi živi v revščini milijon štiristosedemdeset tisoč družin, se pravi skoraj šest odstotkov vseh državljanov Italije.

Za te državljane je ISTAT uporabil izraz skrajna revščina (“poverta’ assoluta”).

Kaj je revščina?

Združenje Amnesty International tako odgovarja: “Revščina ni nov pojav in obstaja povsod, tudi v najbogatejših državah. Revščina ima številne razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Pomeni marginalizacijo in diskriminacijo … Revščina ni naključje, niti niso zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak dan. Pogosto revne ostala družba stigmatizira in krivi za njihovo revščino. Nekateri jih lahko izkoriščajo in obravnavajo z nezaupanjem in s sovraštvom. Revščina lahko predstavlja tudi marginalizacijo in diskriminacijo skupine ljudi v družbi … Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi … Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne. Vpliva lahko na njihovo zmožnost, da sodelujejo v državnem, družbenem, političnem in kulturnem življenju svoje skupnosti in družbe. Revščina da ljudem občutek, da njihovih glasov ne slišimo.

Mednarodna meja revščine pomeni, da moraš preživeti dan z manj kot 0,92 evra. Okoli milijarda in 400 milijonov ljudi – eden od štirih – na južni polobli živi pod to mednarodno mejo revščine. Sedemdeset odstotkov med njimi je žensk in deklet”.

Več lahko preberete na strani tednika Novi glas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Zanima me kakšen celovit načrt preprečevanja revščine v Sloveniji in kolikšna je stopnja njegovega uresničevanja.

  2. Načrt najbrž obsega predvsem motivacijski del, kako naj vsak prispeva in si pomaga, da ne bo zašel v revščino ali kako se izkoplje iz nje ter solidarni del, do katerega so upravičeni tisti, ki si iz utemeljenih razlogov ne morejo pomagati.

  3. Govoriti sočutno o revščini ali beguncih, ja. Videti pa celovito rešitev, dragi Jurij in Ana Jud, v tem, da mora družba, država (nekdo drug) dajati za to vedno več denarja: to pa so osnove socializma.

Comments are closed.