Pri Cankarjevi založbi so v torek, 26. avgusta, v počastitev 90. rojstnega dne Alojza Rebule in za 101. obletnico rojstva Borisa Pahorja predstavili ponatis Rebulovega dela V Sibilinem vetru, ki po besedah avtorice spremne besede prof. Tatjane Rojc predstavlja njegovo mojstrovino, dogajanje, postavljeno v antični svet, pa metaforo za sodobni svet leta 1968; roman pa je še kako aktualen tudi danes.
Sicer je bil torek, 26. avgusta, v Ljubljani zares v znamenju tržaške književnosti, predvsem pa dveh naših najbolj vidnih pisateljev. Če je letos bilo na rojstni dan Borisa Pahorja že tretje leto zapored slovesno v največji slovenski knjigarni Konzorcij, pa smo bili tokrat izjemno veseli predvsem ponatisa Rebulovega odličnega romana, ki so ga ob desetih zjutraj predstavili številnemu občinstvu predsednik uprave Založbe Mladinska knjiga Peter Tomšič, urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša ter prof. Tatjana Rojc, ki velja za eno največjih poznavalk obeh pisateljev, kar je pisatelj Pahor večkrat javno povedal.
“Tudi v tem romanu antični svet vstopa v zavest avtorja, ki je v stalnem iskanju resnice in absolutnega. Napisan je v izjemnem, elitnem slogu, ki je njegov razpoznavni znak”, je na predstavitvi o Rebulovem romanu povedala prof. Tatjana Rojc, ki seveda ni mogla mimo osebnega spomina na prof. Alojza Rebulo in svoje globoke hvaležnosti za vse, kar ji je kot profesor v Trstu dal: “Vzgojil pa je tudi cele generacije razumnikov med Slovenci v Italiji – vedno z izjemnim spoštovanjem do nas, do našega ozadja, našega življenja ter dimenzijo, ki daje njegovemu delu posebno težo in moč”. Rebuli pa se je v Konzorciju poklonil tudi slavljenec Boris Pahor, ki je spregovoril o njuni skupni poti in razhodu.
“Začeti moram pravzaprav v dvoje, ker sva v dvoje začela zahtevno in lepo zgodbo o zopetnem vstajenju slovenske književnosti v Trstu”. Spoznala sta se v času, ko je svet slavil zmago nad “pošastnim principom uničevanja, a sta se zahodni in vzhodni dominalec spoprijemala tako glede usode Berlina kot usode Trsta – mesta, ki naj bi pripadal zaledju, kot vsa stoletja pred svetovno vojsko, a se s takšno rešitvijo po drugem svetovnem konfliktu zahodni zaveznik ni strinjal”.
“Zavezniška oblast se je le izkazala s tem, da nam je dala šole, mi pa smo z vso vnemo, ki smo je bili zmožni, hiteli z obnavljanjem – tako na levi kot na desni – z vsem, kar je zahteval kulturni razvoj”, je še pojasnil Pahor.
“France Bevk je vodil revijo Razgledi. In prav ta revija je bila skupno glasilo, v katerem sva z Rebulo postavila osnovo za rast osvobojene književnosti, ki je ob nastanku novih pesnikov in piscev rodil današnjo slovensko literarno šolo v Trstu”, se je še spomnil Boris Pahor, ki je tudi povedal, da se z Rebulo na svetovnonazorskem področju in tudi pri nekaterih pogledih na polpreteklo zgodovino razhajata, a: “Seveda kljub temu ostajava prijatelja”!
Z besedami: “Še danes nastopamo na slovenski način. Vse tisto, kar pride priznanega od zunaj, priznamo tudi doma. Tako imamo zunaj priznano Slovensko literarno šolo v Trstu in zdaj še doma”, pa je pisatelj Boris Pahor napovedal celodnevni simpozij o Tržaški literarni šoli, katerega se je udeležil. Žal se Alojz Rebula ni mogel osebno udeležiti poklona Ljubljane njemu in pisatelju Pahorju, ker mu zdravje tega ne dopušča več.
Celodnevni simpozij o Tržaški literarni šoli je potekal v ljubljanski mestni hiši. Kot je v uvodnem pozdravu simpozija dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, dobiva s simpozijem Slovenska tržaška literarna šola priznanje kot predstavnica slovenske kulture. Sicer je prisotne, bilo nas je zares veliko, predvsem smo bili veseli prisotnosti večjega števila slovenskih uglednih mož, med njimi sta se simpozija udeležila tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan in oče slovenske ustave France Bučar, prisotnih je bilo več akademikov, iz Trsta je na posvet prišel cvet naše literarne kritike, prisoten pa je bil tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pozdravil je tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pred začetkom simpozija zasebno sprejel pisatelja Borisa Pahorja in mu na priložnostni slovesnosti izročil mestne ključe, “ki odpirajo vsa vrata v mestu”.
Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, ki je organizirala celodnevni strokovni posvet, je v svojem pozdravu izrazil veselje, da se t. i. Pahoriana po lanski Pahoriani v ljubljanski Operi nadaljuje in postaja Pahorjev rojstni dan tudi dan slovenske literature; slišali pa smo, da bo v kratkem našemu pisatelju tudi posvečen trg v središču Ljubljane.
Boris Pahor je na simpoziju tudi sam spregovoril o pomenu Slovenske tržaške literarne šole. Kot je dejal, sedaj v Trstu živeči slovenski pisatelji niso le pisatelji, ki pišejo v Trstu, ampak so predstavniki literarne šole. “Sedaj sem del skupnosti, narodne, jezikovne skupnosti”, je poudaril.
Več lahko preberete v Novem glasu.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
