O perspektivah slovenskega gospodarskega razvoja zelo domošljeno piše v Financah Jože P. Damjan. Svojo kulumno učinkovito zaključi takole:
No, vseeno upam, da se bo ljudska katarza zgodila še pred najbolj trdim pristankom. Da bodo ljudje razumeli, da bodo lahko dobivali visoke plače, denimo kot v Avstriji, in še razne dodatke zraven šele, ko bodo podjetja ustvarila dovolj visoko dodano vrednost na zaposlenega.
In da bodo podjetja to visoko dodano vrednost lahko dosegala šele, ko jim bo država izboljšala okolje za poslovanje. Med drugim tudi tako, da jih bo razbremenila teh dodatkov, ki jih v Avstriji ni, in jim znižala davke in socialne prispevke na raven Avstrije.
Druge poti, kako priti s plačami in pokojninami ter ravnijo blaginje na raven Avstrije, ne vidim. Z grško storilnostjo in grškimi “zasluženimi pravicami” si pač zaslužimo samo raven grške blaginje, ki je končala v bankrotu.
Ali v demokraciji po slovensko sploh lahko pride na površje politik, ki ni demagog?
