J. P. Damijan, blog: Neokusno!

5

Sporno imenovanje Roka Praprotnika, nekdanjega člana Senata KPK, na podlagi očigledno prirejenega razpisa na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja NLB, je bila očitno kaplja čez rob okusnega. Povod za častni in protestni odstop Franceta Arharja iz mesta predsednika in člana nadzornega sveta NLB. Jaz bi si sicer želel, da bi Arhar namesto odstopa vztrajal in zahteval razpravo o odgovornosti Janka Medje, predsednika uprave NLB, ter na sejo NS NLB uvrstil točko o zamenjavi Medje. Toda ker je bil Arhar v NS NLB v manjšini, je očitno ocenil, da “ne more zmagati” v preiskovanju odgovornosti v zvezi s spornimi posli uprave NLB, ki jih je preiskovala KPK in v zvezi s spornim imenovanjem Praprotnika na mesto direktorja v NLB. Zato ta odstop razumem. V takšnih razmerah je odstop najbolj častno dejanje, ki ga lahko stori posameznik.

Nimam pa razumevanja glede dejanj Praprotnika in Medje. Po tem, kar so razkrili mediji, gre v prvi vrsti za neetično dejanje obeh. Toda imenovanje Praprotnika na podlagi zelo sumljivega razpisa, očitno prirejenega samo zanj, in to po tem ko je KPK preiskovala sporne posle uprave NLB, Praprotnik pa se je izločil iz odločanja o zadevi, ko je dobil ponudbo za službo v NLB, ni samo neetično dejanje, pač pa ustreza natanko tisti definiciji korupcijskega tveganja, kot jo je KPK v načelnih mnenjih ugotavljala za druge subjekte. Gre natanko za tisto, kar naj bi KPK preganjala in izkoreninjala. Nekdanji vodstveni delavec v KPK se je zaposlil v podjetju, ki ga je KPK preiskovala (in “oprostila”). A lahko najdemo še bolj eklatanten primer korupcijskega tveganja?

S tem dejanjem je Praprotnik simbolno “ubil” KPK.

Več lahko preberete na blogu Damijan.


5 KOMENTARJI

  1. se strinjam. najprej preiskuješ korupcijo, potem pa sam postaneš del korupcije. to je katastrofa.

  2. Brez občutka za resnico, ki jo razgalja avtor, ne bodo popravljeni vzroki za moralni fiasko v Sloveniji.

  3. Mimogrede, Damijan piše kot da je Arhar odstopil zaradi zaposlitve Praprotnika, kar je Arhar zanikal. Zmotilo ga je politkansko vmešavanje poslancev v upravljanje banke:”Kakšne ima državni zbor – z vsem spoštovanjem do najvišje instance v demokraciji – pravice pri korporativnem upravljanju? Če ima pripombe, bi to naročil vladi, vlada ministru, minister pa bi pozval mene kot predsednika nadzornega sveta, naj ugotovim, kaj se je dejansko zgodilo.”

  4. Pri taki vladi in ministrih ,kot jih imamo, poti, ki jo predlaga Arhar pač ni. Če bi bil mož na mestu, bi se boril za pravico, ker pa je na pol lojalen vsem barabijam v Sloveniji (kar je že nekajkrat nakazal), gre pa po najlažji poti UMIKU!

    • Arhar je bil v vsem zelo nejasen. Razen v odstopu. Ni enega stavka dokončal, da bi povedal kaj bi rad. Je pa odstop dovolj zgovoren. Očitno ne gre. Komunisti še vedno povsod obstruirajo vse kar se da, da se ne bi kaj spremenilo. Ampak njihova destrukcija gre naprej. Zdaj je Banka Celje šla zugrund, sledila ji bo Gorenjska banka, kot kaže. Še pol milijarde prispevka črni luknji.
      Le tako naprej. Še enih pet milijard, pa se bo počasi začel konec. Smo že na dobri polovici.

Comments are closed.