J.P. Damijan, blog: Koliko časa lahko brez vlade?

10

Ko smo opazovali nekdanjo Pahorjevo vlado, ki je ob izbruhu najhujše krize v zgodovini samostojne Slovenije tri leta brez koncepta in kompetenc mučila sebe in nas, smo se spraševali, ali je pilot v letalu. Zdaj, po petem letu krize, imamo že tretjo vlado v treh letih. Vendar vlado, ki je nevidna. Če ne bi imela jasnih »navodil za uporabo« iz Bruslja, po katerih mora ravnati, je sploh ne bi opazili. V bistvu se pojavljata dve temeljni vprašanji: (a) ali vlado sploh potrebujemo?, oziroma (b) koliko časa lahko zdržimo brez vlade?

Poskušajmo najprej odgovoriti na lažji del vprašanja – ali in zakaj sploh potrebujemo vlado? Vse države na tem svetu, tudi najbolj libertarne, imajo vlade. Vendar ne samo zato, ker mora nekdo poskrbeti za normalno delovanje javnega servisa državljanom, torej ključnih funkcij države, od vojske, policije do sodstva in zaporov, pač pa zato, ker številnih dejavnosti »infrastrukturnega pomena« ni mogoče povsem prepustiti trgu. Govorim predvsem o transportni in logistični infrastrukturi, šolstvu, zdravstvu, in delno energetiki, pa tudi o regulaciji trga. V vseh državah tega sveta transportno infrastrukturo načrtuje in financira država. V vseh državah tega sveta (vsaj delno) šolstvo in zdravstvo načrtuje in ureja država. Podobno je pri energetiki. Povsod država regulira posamezne gospodarske dejavnosti, da ne pride do hujših tržnih anomalij na škodo potrošnikov in državljanov.

Storitve »javnega servisa« in »infrastrukturne storitve«, ki so minimum vloge države, je treba načrtovati. Za njimi mora obstajati nek načrt, dolgoročna strategija. Dolgoročni strateški cilji po posameznih področjih, ki mu sledijo vlade ne glede na politični pedigre. Ob tem pa stojijo srednjeročni in kratkoročni operativni izvedbeni načrti, kako strateške cilje uresničiti z omejenimi domačimi proračunskimi viri, zasebnimi sredstvi ter z uporabo evropskih sredstev. Na kratko, optimiziranje.

Vse to zgoraj v slovenskem kontekstu zveni kot znanstvena fantastika, mar ne? V Sloveniji dolgoročnih strategij ni. Pardon, ne takšnih, ki bi bile učinkovito izpeljane. Okej, imeli smo politično strategijo vključitve v evroevropske integracije (EU in NATO) in sprejeli ter uresničili smo dolgoročni načrt izgradnje avtocestnega omrežja. Pri prvi smo bili zelo uspešni, pri drugi smo bili uspešni glede izpolnitve ciljev, vendar ob potrojitvi vloženih sredstev, kot so bila prvotno načrtovana. To pa je tudi vse. Vmes smo imeli mnoštvo gospodarskih strategij (denimo strategija razvoja Slovenije, strategija povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, program reform za izvajanje Lizbonske strategije), pa nekaj področnih strategij in programov (denimo nacionalne programe razvoja železniške infrastrukture, telekomunikacij, visokega šolstva, varnosti in zdravja pri delu itd.). Praktično vsak minister je na svojem področju začel z delom na kakšni strategiji ali nacionalnem programu, ki sta bila do konca mandata morda celo sprejeta. Mandata je bilo konec, strategija ali program pa dana v predal in pozabljena. Nov minister pa je spet začel z ničle, na novo »odkrivati toplo vodo«. Nikomur ni padlo na misel, da bi preprosto začel uresničevati strategijo prejšnjega ministra, ki so jo pripravili isti uslužbenci na ministrstvu.

Tako smo v stanju permanentne diskontinuitete. Vsak dan začnemo na novo, zbudimo se in na novo spoznavamo stvari in se učimo in do večera se nam morda že kaj svita, kaj bi. Toda potem pride noč, ki izbriše vso vedenje. In nov dan prinese spet nov začetek. Živimo en sam Groundhog day.

Problem tega pomanjkanja dolgoročne strategije oziroma dolgoročne vizije razvoja države je dvojen. Prvič v brezciljnosti oziroma brezglavem tavanju vladnih ekip, kjer vsaka zase nekaj brklja, da zapolni čas, in v bistvu zgolj zapravlja davkoplačevalski denar. Navzven to izgleda kot kura brez glave. Kot ministri, ki hodijo v Bruselj ne da bi vedeli niti kakšne strateške cilje ima EU in ne da bi imeli za seboj trdno strateško stališče lastne države do tega cilja. Kaj šele, da bi imeli konkretne predloge in bi poskušali vplivati na to, da bi v evropske strateške dokumente zacementirali slovenske nacionalne interese.

Primer prvega je brezglava vlada, ki še nima strategije pametne specializacije, ki bi bila podlaga za Partnerski sporazum z EU in Operativni načrt za črpanje evropskih sredstev, zaradi česar se bo začetek črpanja evropskih sredstev v novi 7-letni finančni perspektivi 2014-2020, ki se je začela s 1. januarjem, zamaknil vsaj za eno leto in pol. In to kljub dejstvu, da smo evropska sredstva v prejšnji 7-letni finančni perspektivi počrpali zgolj polovično. Primer drugega so evropski prometni koridorji Ten-T, ki bi skorajda zaobšli Slovenijo, če ne bi nekateri posamezniki iz gospodarstva v zadnjem hipu v Bruslju zagnali lobistične mehanizme.

Več lahko preberete na blogu Damijan.


10 KOMENTARJI

  1. Odličen prispevek!

    Točno, neupoštevanje koristnih predlogov in rešitev predhodnikov in opozicije.

    V sklopu tega je tudi neumno in drago zamenjevanje kadrov v državnih ustanovah in podjetjih, ne glede če je bil posameznik uspešen.

    Vse to počnejo le butalci!

  2. Znanje se mora preliti v tržne produkte, saj bo le to povečalo našo konkurenčnost!?
    Berem članek:”Sladka delitev evropskega denarja!”
    Kdo narod “farba” o načrtnem vlaganju v nacionalno zanje za razcvet gospodarstva?!
    Očitno vsaka vlada, saj to ne zna nobena, vse doslej!
    Strinjam se, da se zastavlja ključno vprašanje: Ali obstaja jasna strategija, s kakšnimi cilji in pričakovanimi oziroma zahtevanimi rezultati država vlaga denar v raziskave in razvoj, ali pa se pogoji glede prijaviteljev, ki lahko sodelujejo na razpisih, in načini ocenjevanja projektnih prijav ter seveda posledično tudi prejemniki sredstev spreminjajo glede na to, kdo je na oblasti?
    Ali ni to korupcija ne najvišjih “umskih” nivojih naroda, ki še naprej vodi v nazadovanje gospodarstva in cele države!
    Odgovornosti pa nobene, saj narod vse sprejme in plača!
    Kaj pa potem sploh počno poslanci stroka, opozicija, vsi so na potezi!
    P.s.:
    “Že to, da so merila spremenili v zadnjem trenutku, je po mnenju bivšega ministra Stepišnika mnenju nenavadno. Očitno je nekdo »dal direktivo«, da se na javnem povabilu dovoli kandidirati tudi organizacijam s šolskega področja.
    Te so izredno pomembne, toda pri takih razpisih se morajo povezati s podjetji.
    Znanje se mora preliti v tržne produkte, saj bo le to povečalo našo konkurenčnost”.
    http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/sladka-delitev-evropskega-denarja.html#comments

  3. Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov!?
    Oktobra je Bruselj Sloveniji očital, da nima jasne vizije razvoja!?
    Pomembne strategije pametne specializacije, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ!!!
    »Evropska unija je s prvim januarjem zakorakala v novo finančno obdobje 2014–2020, v katerem Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov, ki jih bo mogoče pridobiti na evropskih razpisih. Od tega sta dve milijardi – približno dvakratna vrednost gradnje TEŠ 6 – odvisni tudi od sprejema strategije pametne specializacije, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ. Navodila, kako strategijo pripraviti, je evropska komisija objavila že maja 2012. Novembra lani pa je iz Bruslja v Ljubljano prispelo ostro pismo, ki v veliki meri zavrača, kar je Slovenija pripravila. Pismo ni javno, v strokovnih krogih pa je že dodobra razširjeno. Oktobra je Bruselj Sloveniji očital, da nima jasne vizije razvoja. Poznavalci dogajanja, ki se zaradi občutljivosti tematike večinoma ne želijo izpostavljati z imenom, pravijo, da je situacija katastrofična. Druge države so namreč v Bruselj že začele pošiljati prijave za črpanje denarja, zato bodo kasnejši prijavitelji stali v daljši vrsti za obravnavo. Če dve milijardi evrov vložite v perspektivne programe, lahko iz njih čez desetletja nastane sto milijard evrov…Zmešnjava, ki je nastala, je tolikšna, da so se v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek odločili, da bodo ustanovili posebno vladno službo, ki bo zadolžena za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. »Torej tudi za programske dokumente 2014–2020 (med njimi sta strategija pametne specializacije in partnerski sporazum, op. p.), saj tega področja ne bo več v okviru MGRT«, berem te dni v tisku.

    Kdaj, katera vlada bo končno izdelala vizijo razvoja? Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov!?
    Kdaj bo slovenska oblast znala sistematično povezati znanstvena raziskovanja in podjetniške iniciative?
    To je bil tudi eden prvih izmed številnih navedenih vzrokov za zaostajanje in nazadovanje Slovenije v globalni konkurenčnosti, kot je lani zapisal Svetovno gospodarski forum v Davosu v Švici.
    Katera vlada bo torej znala pripraviti »vlogo«, svoj podjetniški poslovni načrt, da bo lahko prejela 3,3 milijarde, ki jo čakajo v EU, in bo tako zagnala gospodarsko rast in ustvarjala tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo?
    http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bruselj-raztrgal-zmazek-za-dve-milijardi-evrov-

  4. Kdaj, katera vlada bo končno izdelala vizijo razvoja? Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov!?
    Kdaj bo slovenska oblast znala sistematično povezati znanstvena raziskovanja in podjetniške iniciative?
    To je bil tudi eden prvih izmed številnih navedenih vzrokov za zaostajanje in nazadovanje Slovenije v globalni konkurenčnosti, kot je lani zapisal Svetovno gospodarski forum v Davosu v Švici.
    Katera vlada bo torej znala pripraviti »vlogo«, svoj podjetniški poslovni načrt, da bo lahko prejela 3,3 milijarde, ki jo čakajo v EU, in bo tako zagnala gospodarsko rast in ustvarjala tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo?

  5. Odlično napisano, a to vlad ne premakne, ne ene, ne druge. Kakšne šalabajzerje smo imeli na oblasti, pa to Šiptarija ni videla …
    Saj Damijan je bi celo minister in je prav zaradi vizij moral iti. Žal ministrstva ne obvladujejo področij, temveč stolčke. O stvarnosti na terenu se jim sanja ne oz. si ob ministrih z malim m lahko privoščijo nedelo in celo sabotaže. Prav šolsko je primer odtujenosti in samozadostnosti, Pikalo pa bo spet ubranjen s strani dežnika – koalicije. Interpelacije so zastonj, … tudi priprava je mnogo preozka, kar spet kaže na preozka strankarska gledišča. Takle majo …

  6. Tudi les, “brez žledu”, je in je bil problem neizkoriščenega potenciala države, zaradi nedelovanja tržnega gospodarstva. Problem zelo slabega ovrednotenja lesa na trgu je po mojem mnenju namreč stroka, ne lastnina gozda, in to stroka ekonomska, marketinška, menedžerska, neznanje kako se gospodarski potencial odkrije, ovrednoti in realizira in to na državnem nivoju. To v razvitem svetu ne počne majhna firma, temveč uporabna javna ali zasebna znanost, inštituti, politika in gospodarstvo skupaj.
    Država ima zadostni delež, vsaj na Kočevskem, da lahko z javno znanostjo razvije potencial gozda in lesa, kot je ta oplemeniten v Avstriji, Švici, Nemčiji, Italiji, da ne govorimo Danski, Skandinaviji. Podjetniki in kapital bodo zagotovo sledili dobrim javnim perspektivnim projektom in izsledkom. Naše znanje, tehnologija proizvodnje, predelave lesa, ter trženje in asortiman možnih produktov, zaostaja najmanj za 50 let za Skandinavijo, Nemčijo, Švico, celo severno Italijo, kamor se dnevno vozi slovenski les. Eden največjih problemov je slovenska znanost, univerzitetna stroka, popolnoma odmaknjena od gospodarstva, ne toliko naravoslovna stroka, kar mnoge bega, temveč marketinška, veda o trgu in o razvoju trženja, od preliminarnih raziskav trga, do določitve kaj ima potencial, torej kaj naj se in zakaj se kaj se razvija, in šele na koncu, kako se na trg to lansira. Pri nas pa večini pomeni “marketing” le reklamo in PR, kar je prava beda in daleč od razumevanja tržnega gospodarstva.
    “Konkurenca vsaj enako kakovostnih, ampak bistveno cenejših proizvodov je kot ujma prišla na zaostajajoči del Evrope in kot ujma čisti vse pred sabo. V tej ujmi smo Slovenci z delom svojih za gospodarstvo nekompetentnih lastnikov, nekompetentnih menedžerjev samo še v slabšem položaju kot drugi Evropejci. Zoper ujmo takšnih razsežnosti, kot je ta, s katero se srečujemo, tudi država ne more kaj prida storiti, in kjer ni, tudi vojska ne vzame”, berem in se strinjam.
    Težko bo! Prihajajo sušna leta, saj vsa dosedanja slovenska politika, predvsem stroka ni v stanju odkriti in uveljaviti slovenskih razvojnih, gospodarskih potencialov! Celo potenciala naravnega bogastva v obilju, to je slovenskega lesa ne!? Avstrija, Švica, Danska, i.p. so ga že davno odkrili!
    Tu je največja luknja znanja. Država blagostanja in sociale se odmika, saj gospodarstvo vztrajno razvojno hira, ne glede na vlado! Za perspektivno in konkurenčno gospodarstvo z dovolj dodane vrednosti na zaposlenega pa v Sloveniji očitno ni zadostne volje in tudi ne znanja!
    Težko bo, za vsako vlado, tudi za sindikate, še bolj za ljudstvo! Odgovorna pa je povsod politika!

  7. Ljudje so funkcionalno nepismeni. Kakšna je to konkretna posledica za narod? Da med sabo ne komunicira preko vsebine, temveč z čustvenimi odzivi, ki se več ali manj gibljejo med evforijo in sovraštvom. Vsebina v Sloveniji ne prime. Politiki ne vedo, kaj bi z vsebino. Vsebina je očitna pošast, ki jo narod s politiko vred ne zna obvladat. Kdorkoli se loti tega, da bi uredil vsebino, v vsebino vnesel določen red, je zaznamovan za vohuna, udbovca, klerikalca, neoliberalca, vse je, samo razmišljujoč človek ne. Lažje prideš do cilja, če ljudi enostavno razdeliš kretene in kolege. Pa še kolegi lahko v trenutku postanejo kreteni, če so izrekli karkoli napačnega, ko so te zjutraj “narajmali” na levi nogi. Zato definitvno nimam prav nobenega upanja več, da se bo ta narod karkoli med sabo zmenil, kaj šele politiki.

  8. Ja, no, v Bosni vidimo kako so zažgali parlament, ali kaj že. Mi se bomo prej med sabo pobili, preden bi tiste glupe nagce sklatili s parlamenta.
    K smo tolk kulturni.

  9. slovenija je brez vlade vse od časa, ko je odstopil janez drnovšek. pa še tista vlada je bila bolj za silo.

    se pa jaz vedno sprašujem, zakaj končno nekdo j.p. damijanu ne ponudi mesto finančnega ali gospodarskega ministra oz. kar predsednika vlade. jaz bi takoj bil za to, ker očitno pozna vse odgovore in ne vidim razloga, da ne bi pač poskušali odigrati tudi na to karto.

    sicer je damijan res bil nekaj časa v vladi janše, ampak se ga ni ravno upoštevalo.

  10. “ Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel delodajalcev in ne vlade?”, se še dandanes sprašuje dr. Jože Mencinger, v njegovem znanem članku »Neuporabnost Kisika za gospodarstvo«, DELO -SP; 14.09.2013
    Resno vprašanje: Kako pa potem vlada vodi državo in gospodarsko politiko, g. dr Mencinger? Kar na slepo?
    Kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti? A se tu ne začne poslanstvo, odgovornost in vloga tudi družboslovnih nacionalnih ekonomski strok, a ni to njihova prva naloga, da to pokažejo družbi in državi, vladi?
    Ta »Mencingerjeva teza je največja slovenska anomalija, prava razvojna zavora in zabloda.
    Politika naj se pokončno in odgovorno vpraša, ko odobrava “račune javne stroke iz proračuna” za račun davkoplačevalcev, ko tako brez prizivno financira javno stroko, ki državi in vladi ne daje strateških predlogov razvojnih usmeritev, projektov.
    Kriči pa ta stroka, “mi smo avtonomni”! Čemu in komu v korist? Vsak kmet bi bil tako neodgovorno avtonomen, če bi ga ljudstvo financiralo, četudi nima pridelkov za ljudstvo.
    Nevzdržno, država se vodi kar na slepo? Sprevrženo, mar ne?
    Vrhunska stroka, zlasti ekonomska, marketinška, pa predvsem na proračunu, ne na trgu, na trgu s(m)o samo brezposelni. Pošteno? NE
    Če bodo le delodajalci skrbeli za odkrivanje strateških potencialov Slovenije, kot sicer meni dr. Jože Mencinger, ne pa najprej vrhunska javna stroka in politika in vlada, bomo kmalu doživeli stroške dela na ravnin šivilj v Bangladešu, kot v članku tudi pravi dr. Jože Mencinger!?

Comments are closed.