J. Možina za Radio Ognjišče: “Mentaliteta zla komunističnega režima sega v današnji čas”

44
517

V tokratni oddaji Naš gost smo gostili novinarja Jožeta Možino. Z avtorjem večkrat nagrajenih dokumentarnih filmov smo se pogovarjali o političnem trenutku pri nas. Ker je Jože Možina zgodovinar, seveda ni šlo brez poseganja v preteklost.

Na vprašanje o dveh zgodovinah v Sloveniji odgovarja takole: ”Za dve zgodovini vem že odkar vem zase, o teh stvareh se je doma odkrito govorilo. Tudi za povojne poboje sem vedel že od mladih let, zato se tudi čudim odraslim na odgovornih mestih, ki pravijo, da niso vedeli. Doma smo imeli in še imamo tudi knjige iz emigracije, kakih deset jih je, ki so omogočile tudi podrobnejši vpogled v medvojno in povojno dogajanje na Slovenskem. Tako so se sama po sebi odpirala vprašanja in rasla je nejevolja nad zlaganostjo države, v kateri smo živeli. S temi temami sem se pozneje soočil kot novinar in avtor.”

Povojne poboje bi nekateri radi pometli pod preprogo, si zavezali oči in ušesa, da se o tem nikoli več ne bi rekla ena sama beseda. Kako je mogoče, da je ta zločin, ki ne zastara, še vedno tabu? Kako ti, ki si se srečal s svojci žrtev, gledaš na poboje?

”Na to gledam kot na najtemačnejši del narodove zgodovine, na najtemnejšo plat. Fašizem in nacizem sta bila brutalna, zlasti slednji, žrtve teh totalitarizmov imajo obeležja in dostojen spomin. Komunizem, kot dvojček nacizma, pa je za naš prostor še vedno problem. Ne le, da so množično ubijali rojake, desetletja, dokler se je dalo so lagali in prikrivali grobove in skrivali zločince v svojih vrstah. Vse povojno obdobje je partijski režim blatil njihova imena ljudi, ki jih je pobil brez sojenja in so tudi pravno gledano v vsakem primeru nedolžni. Načrtno so se izživljeli nad sorodniki. Vojnim sirotam, ki so bili sinovi in hčere ”izdajalcev” recimo niso dali paketov UNRE, pomoči iz Amerike. In ti otroci prvih razredov niso dobili ničesar. Ta zločin, ki se je zgodil po vojni, ta mentaliteta zla, razdvajanja s katero se je komunistični režim napajal, sega v današnji čas.”

Več: Radio Ognjišče


44 KOMENTARJI

  1. Neprimerno hujši zločin je, če moriš svoje brate, svoje soljudi kot pa tiste, s katerimi nisi živel ali delil skupno usodo skupnosti.

  2. Povojni poboji so se dogajali povsod po Evropi. In če bi v Franciji, na Polskem ali v Rusiji kdo problematiziral povojne likvidacije narodnih izdajalcev, bi ga nabrcali v rit, da bi po zraku letel v Vatikan.

    • V Franciji so pobili menda pbl. 10K ljudi, v Italiji tudi podobno, pa je v obeh državah vsaj 40MIO prebivalcev, v Sloveniji so pobili vsaj 12K slovenskih fantov, da o ostalih nekaj stotisoč ne rečem nič.

    • Ni mogoče primerjati situacije v Sloveniji s tisto drugod po Evropi. Prvič zato, ker so se ti poboji zgodili že po koncu vojne, ko je že nastopilo obdobje miru. V večini evropskih držav je bil odstotek pobitih veliko manjši kot v Sloveniji, šlo pa je za kolaborante, ki pa so jim sodili in krivdo torej ugotavljali. Pri nas pa ni šlo za kolaboracijo, pač pa za revolucijo. Pobijalo se je vse, ki so bili prepoznani kot "razredni sovražniki". Prvi narodni izdajalci pa so bili komunisti.

      • Dejansko so le Francozi kaznovali večje število ljudi po koncu vojne – seveda razen ilegalnih pobojev 10 000 ljudi, so vsem ostalim sodili – zraven tudi tistim povojnim morilcem.

        V Franciji so obsodili na smrt 7000 ljudi, dejansko izvršenih smrtnih kazni pa je bilo okrog 700. Ostalih kaznovanih je bilo cca. 10 000.

        Na Norveškem so obsodili vsega skupaj 45 ljudi. V Britaniji tudi in podobno v ostalih demokratičnih državah.

    • Popolnoma mimo!Domobranci niso bili izdajalci. Zaprisega ne bremeni njih, temveč terence, komuniste, politične komisarje, ki so terali nedolžne partizane v državljansko vojno, domobrance pa v sporazum z Nemci o nenapadanju, ker bi sicer bile izgube na strani naroda mnogo večje. In so bile, ker rdeči brat ni imel več srca in se je pustil revoluciji popolnoma pozveriniti in je v bistvu sam sodeloval zalo uspešno z okupatorjem: z italijanskim in nemškim. In duhovni dediči teh zverin nam sedaj vladajo in še naprej hočejo prati možgane z lažjo in zavajanjem.
      Hvala Bogu, da bo na koncu on prevzel vso sodbo v svoje roke. Kaj naj še rečem? Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. To ne bo smeh privoščljivosti temveč prešerni smeh, poln dobrote in dobrohotnosti. Tako se komunisti še niso nikoli smejali in se tako tudi smejati ne znajo, Njih smeh je zgolj krohot in privoščljivost. To se ne bo moglo nikoli razviti v večno blaženost, temveč v renčanje in tuljenje v veliki bolečini ob spoznanju, da so nasedli laži z veliko začetnico; očetu laži in stari kači in on jim bo dal svoje plačilo- svojo usodo bo delil z njimi, ki so nasedli njegovim limanicam, sestavljenim iz laži in peklenskega sovraštva.

      Slovenska izkušnja revolucije in državljanske vojne je tako tako identična, od se ne da primerjati z izkušnjo Francije, s katero bi se mnogi tako radi primerjali.
      Zato je zgornji prispevek povsem verodostojen in se z iskernim in poštenim pristopom da zanesljivo ugotoviti, čigava resnica je prava. V nemščini je že besedna zveza Rechte seite (desna stran)dovolj zgovorna. Recht pomeni tudi pravilen, točen. Nekako tako kot desna roka, ki je v prenesenem pomenu pravilna in leva, ki je napačna. Na te razlage desne in leve se sicer sm ne zavezujem, vendar pa je zanimivo nekoliko razmišljati tudi v tej smeri. Svet se ni začel prebujati z oktobersko revoluciojo.

      • RAvno obratno: Oktoberska boljševistična revolucija je postavila pod vprašaj zgodovino človeštva in njegov obstoj bolj, kot vse druge kužne bolezni skupaj.
        Mi bo mord kdo očital, a komunizem primerjam s kužno boleznijo? Ni se zmotil. Še enkrat povdarjam, da je komunizem najhujša kužna bolezen. To je namreč bolezen možganov in duše, vesti in pravnega reda. Simptomi te bolezni so organiziran kriminal(TITO) in milijoni zasužnjenih in brezpravno pobitih širom sveta.
        In ta pošast se imenuje TITO. Boste rekli, da se mi meša? Nisem si jaz izmislil tega imena. Saj sploh ni ime temveč kratica s točno določenim pomenom:
        TAJNA INTERNACIONALNA TERORISTIČKA ORGANIZACIJA. Evo vam Tita. Posle Tita TITO! Ampak to lahko mirno pozabite kot lanski sneg.
        Rešitev je namreč v Cerkvi. Kdor bo namreč krščen in bo veroval, bo rešen.
        “Jaz sem kruh življenja. Kdor bo jedel od tega kruha, ki mu ga jaz dam, bo živel tudi če umrje.” Jezus iz Nazareta v Janezovem Evangeliju.

    • Še en komunajzer, ki laže.

      V Franciji je že de Gaulle postavil pred sodišče povojne morilce.

      Na poljskem so pobijali komunajzerji, Rusija je pa še vedno totalitarna.

    • Partizanski komandant Franc Sever – Franta, letalski polkovnik JLA, ki se je ob koncu vojne pogajal tudi o predaji ustašev, je na RTV SLO 1, v nedeljo zvečer 14.04.2013, med drugim povedal, da so mu po vrnitvi iz študijev in bivanja v SZ, po končani 2. svetovni vojni, ob vrnitvi v Beograd, ko je povedal, kakšen režim in težko življenje ljudi je videl v SZ, najprej zabičali, da mora o tem molčati, saj mu je tudi Matija Maček visok komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE tudi dejal:
      »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«
      http://tvslo.si/predvajaj/intervju-franc-sever-franta/ava2.163832398/
      Ta izjava pove vse!

    • O slovenskem dokumentarcu »Gradimo novi svet« je dr. Ludvik Čanžek, žrtev Udbe v DELU napisal: »Pričakoval sem smrt; ostal pa sem pri življenju. A so mi prisodili koncentracijsko taborišče, kjer je bilo včasih hujše kot v Auschwitzu, kjer niso poznali medsebojnega obračunavanja med kaznjenci, kot na Golem. Bil sem eden od številnih partizanov. Komaj 17 let mi je bilo, ko sem leta 1944 odšel na Štajerskem v boj za svobodo. Naj povem dve stvari, ki sta me v filmu strašno prizadeli. Nastop nekdanjega Rankovićevega pomočnika generala UDBE Jova Kapičića. Še danes mi zvenijo njegove hude grožnje, ki jih je izrekel na zboru kaznjencev iz vseh republik, ko nas je obiskal v juliju 1949 na otoku: »Ili ćete revidirati svoj stav, ili ćete ostaviti kosti na ovom ostrvu« (ali boste spremenili svoje stališče ali pa boste pustili kosti na tem otoku). Skrajno nerazumljivo mi je, da so mu ustvarjalci filma v Sloveniji dopustili upravičevati obstoj taborišča in izvajanja krutih telesnih in duševnih mučenj. Prikazan je bil, kot da je bil tudi on žrtev Udbe! Njegovi so se izživljali nad kaznjenci; mi smo morali skloniti glavo, ko smo jih srečevali – celo pogled v obraz je bil prepovedan. »Sagni glavu!« je bil ukaz. Res, ne bi mogel verjeti, da je nastal film 63 let po dogodkih. Taka sta bila, morda sta še danes vzgoja v šolah in strah ljudi pred Udbo. Kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi danes Heinrich Himmler, šef Gestapa, če bi bil še živ, upravičeval nemška taborišča z mednarodnimi razlogi? V Nemčiji je prepovedano kazati v javnosti celo kljukasti križ! Kapičić bi se moral zagovarjati pred sodiščem, ne pa da razširja svoje laži v javnosti!”
      Kako nezaslišano je stanje duha v Sloveniji, da celo s filmi še naprej podpiramo zločine UDBE,

    • »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase«, je v svoji knjigi »Bermanov dosje«, MK-1999, napisal pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, najbolj ugleden slovenski ekonomist v SFRJ.
      Sporočilo akademika, vedno aktualno, vredno upoštevanja.

  3. Franc, to sprenevedanje pa ne vžge več. Komunisti so po letu 90 venomer relativizirali in opravičevali slovenske zločine, češ saj je bilo povsod tako tudi v Franciji.
    Seveda so se v skrbi za prikrivanje svojih zločinov debelo zlagali. V Franciji, s prebivalstvom 30 milijonov so imeli nacionalno in komunistično, partizansko rezistenco. Slednja je v velikem delu Francije brez sodb pobila okrog 10.000 ljudi – to divjanje se je ustavilo takoj, ko je nova francoska oblast leta 1945 prevzela vajeti v svoje roke. In leta 1946 so že prva sojenja komunistom, ki so pobijali. Pri nas pa so komunisti začeli masovno pobijati potem, ko so prevzeli oblast. SE pravi, da je šlo za organiziran državni terorizem. V dober 1.3 milijonski Sloveniji so pobili okrog 18.000 Slovencev in okrog 100.000 ljudi drugin narodnosti. Ne le da storilcem niso nikoli sodili. Nekateri imajo spomenike po Ljubljani in ves časo po vojni do danešnjega dne prejemajo visoke nagrade – pokojnine.
    Ste g. Franc P(opit) zaznali razliko?
    tako je s Francijo

    • Se strinjam.

      Komunizem je najstrašnejši in po rezultatih najhujši od vseh treh socialističnih totalitarizmov oz. zločinskih sistemov.

      Problem je, da so zavezniki ( Anglija je bila naenkrat edina država v Evropi, ki se je borila proti silam osi in na tej strani je bila tudi SZ) na obe oči mižali, ko so po napadu Nemčije na SZ začeli sodelovati s SZ. Tudi po vojni in tudi danes ne upajo do konca, ko zločinec Putin restavrira komunizem v Rusiji, ker je Evropa odvisna od monopola plina. Zato se tudi NVO širom po Evropi borijo, da Evropa ne gradi plinskih terminalov, ki bi s 3x cenejšim plinom razbili ruski monopol. V Sloveniji skoraj nihče ne ve, da imajo ameriški potrošniki in gospodarstvo 5x cenejši plin kot Evropa in da se je ZDA letos spremenila iz neto uvoznika nafte v neto izvoznika nafte.

      Čeprav je bila Evropa pred 1500 leta svetovna velesila pa je imela 10x manj prebivalcev kot Kitajski imperij, pa so že 300 let imperij ZDA, ki imajo samo 300 milijonov prebivalcev, toda njihov ekonomski in družbeni sistem temelji na individualni in ekonomski svobodi oz. klasičnem liberalizmu, ki spodbuja podjetnost in versko svobodo – čeprav so ZDA zadnja stoletja postale bolj socialistične ( zbirokratizirane, centralistične, imperialistične v smislu, da se v vsako stvar na svetu vtikajo).

      Komunisti in socialist pa nas Evropejce ženejo, da bomo postali sužnji Kitajske in Indije, kjer pospešeno uveljavljajo klasični liberalizem, samo še politični monopol komunistov ( skorumpirancev, režima zločincev) morajo prebivalci zrušiti, kar jim bo lažje kot v Evropi, saj tam ljudje postajajo ekonomsko vedno bolj svobodni in samostojni, zato se zavedajo, da jim Fritzl v kleti pije kri, a dobro vedo, da so se zmožni osvoboditi – kar se Evropejci na žalost ne morejo zavedati, ker so ekonomsko hlapci, sužnji, prezaščitenci in razvajenci.

  4. Argument o povojnem miru je smešen. Zadnja bitka druge svetovne vojne se je zgodila 15. maja, 8 dni po brezpogojni(!) kapitulaciji Nemčije, prav na Slovenskem. Zakrivile so jo ustaške, domobranske in četniške formacije, ki so se želele prebiti do Angležev. Vojni ujetnik, ki ne spoštuje predaje, izgubi vsakršno varstvo.

    Realnopolitično gledano, z že obstoječemi napetostmi med zavezniki in Jugoslovansko armado okoli vprašanja Trsta, je poboj kolaborantskih formacij, ki niso predale orožja skupaj s svojimi mentorji in ki predstavljajo konkretno grožnjo ob vnovičnem izbruhu spopadov, upravičeno dejanje.

    Ni pa moralno in človeško!

    • to je res, nihče takrat ni vedel, da je vojne dejansko konec, vsi so se pripravljali na najhujše, nadaljevanje državljanske vojne v novoustanovljeni nestabilni federaciji. povojni poboji so zločin, toda presojati ga je treba v njegovem kontekstu. predvsem pa je treba zaupati pravim zgodovinarjem, ne novodobnim vzhodnoevropskim reakcionarnim politikantom.

      • Povojne poboje noben “konteks” ne opravičuje. To je zločin proti človeštvu, ki nikoli ne zastara!

        • Razloži to zaveznikom, ki so dopustili izgon in poboje Nemcev iz celotne Vzhodne Evrope ter vzhodnih nemških provinc.

          • Pardon, ne dopustili, planirali in izvedli.
            Krivda izgnanih, pobitih ter od lakote in bolezni umrlih je bila zgolj to, da so pripadali naciji, ki zakrivila največjo morijo v zgodovini. Krivda pobitih po naši deželici je, da so iz bilo kakšnih razlogov legli v posteljo z njimi. V obeh primerih je pri večini žrtev krivde zelo malo ali nič. Toda vojna ni poštena, ni moralna, ni etična. Konča se jo pa praviloma tako, da se poražene zatre.

        • Zgled dobrega zgodovinarja je Antony Beevor, ki je specializiran za drugo svetovno vojno. V svojih delih je objektiven, čustveno nevtralen in arhivsko podprt.

          Zgled slabega zgodovinarja je Jože Dežman, ki stalno apelira na čustva in piše zgodovino tako, kot so jo pisali Jugoslovanski zgodovinarji – z namenom ustrezati eni politični opciji. Mislim da se je prav na slednje obregnil kolega Jože. Pojav takega zgodovinopisja je sicer značilen za vzhodno Evropo, kjer se pojavlja tendenca relativizirati kolaboracionizem z namenom upravičene ter neupravičene obsodbe komunizma.

          • Še en, ki opravičuje zločine komunizma in mu gre v nos, da Dežman objektivno in nevtralno obsodi zločinski komunizem.

            Neupravičenih obsodb komunizma ni.

      • Nakladaš. Povojni poboji so zločin, za katerega ni opravičila.

        Treba je zaupati pravim zgodovinarjem, kamor Pirjevec ne spada.

        • Treba je zaupati pravim zgodovinarjem, kamor pisci Demokracije ne sodijo.

          Kolaboracija je zločin, za katerega ni opravičila. Tisoče mrtvih in deportiranih vpije v nebo!

          • Tudi ti nisi pravi zgodovinar in pisci Mladine tudi ne.

            Kolaboracija ni noben zločin.

            so pa povojni poboji in tisoče mrtvih vpije v nebo.

      • Lahko bi jih res. Toda gledano iz vojaške perspektive je kolaboracijske formacije, zainteresirane za nadaljevanje državljanske vojne, lažje likvidirati. Nenazadnje je ujetnike potrebno hraniti in varovati. To seveda ne opravičuje pobojev. Na žalost realpolitik redko upošteva etiko in moralo.

        • kakšna realpolitik. To je bil način delovanja socialistov. Še nobena vojna ni imela toliko žrtev kot WW2, kjer je večino žrtev bilo civilistov, ki sta jih socialistična režima, ki sta skupaj začeli WW2 leta 1939 in jo vodila do srede 1941, obenem pa predvsem čistila teritorij bogatašev, ki so jih pred pobijanjem še oropali.

          Stalin je vse pobegle Žide iz Nemčije pred Hitlerjem z vagoni vrnil Hitlerju v smrt, v znak prijateljstva, pa čeprav so bili nekateri med njimi komunisti.

          • Ne, to je kvečjemu način delovanja totalitarnih in imperialističnih režimov. Ki so bili vseh barv in nazorov. Socializem kot ideja tukaj nima veze. Sicer pa je tvoja logika izpeljave zelo šibka. Analogno lahko zapišem, da je katoliška Francov režim (dios et patria) uničil mlado demokracijo, zagrešil nešteto zločinov in državo poslal nazaj v devetnajsto stoletje. Ampak to ne diskreditira katolicizma, ali pač?

            Druge svetovno vojno je začela Nemčija. Sovjetska zveza je nemško invazijo kvečjemu izkoristila za ponovno širitev v bivše meje Ruskega cesarstva (Poljska, Finska). Ni pa SZ nikoli skrivala želje po svetovni revoluciji. Vprašanje je, če bi si drznila napasti Poljsko, ki je imela kritje VB in Francije, brez predhodnega uničenja njene vojske s strani Wehrmachta.

            Lahko navedeš vir za izjavo o vračanju pobeglih nemških Judov iz SZ v Nemčijo?

          • pancer, komunizem že v osnovi zahteva zločine, enako socializem.

            Ne moreš a katolicizma enačiti s Francovim režimom, ker katolicizem tega ne zagovarja.

            Poleg tega je Francov režim odgovor na zločine levičarjev v Španiji.

          • Francova vstaja ni bil noben odgovor na zločine levičarjev, temveč odraz nestrinjanja tradiocionalnih centrov moči (vojske, cerkve in agrarnih veleposestnikov) s spremembami, ki jih je Španska republika uvedla z ustavo leta 1931. Predvsem jim je šla v nos agrarna reforma, katere cilj je bil spremeniti položaj agrarnih delavcev v najmanj razvitih pokrajinah bivše velesile, ter poskus sekularizacije države. Sklicevanje na zločine krvavo zatrtega upora rudarjev v Asturiji leta 1934 še ni dovolj, da opraviči vstajo vojaške hunte (s podporo obeh glavnih totalitarnih evropskih režimov in španske Cerkve) proti demokratični vladi.

            Katolicizma ne enačim s Francovim režimom, nakazati hočem zgolj neumnost enačenja socializma s totalitarnimi zločini komunističnih režimov, ker socializem tega ne zagovarja. Gre namreč za zelo razvejano politično misel, ki jih zločin ni inherenten. Tako kot zločin ni inherenten katolicizmu, čeprav je Francov režim zavolj Boga in Domovine pobijal nasprotnike (vojno stanje ni bilo preklicano do leta 1948!).

          • Pancer, spet lažeš.

            Najprej so levičarji v Španiji začeli pobijati nune in redovnike. Posledica je Francova ustaja.

            Ti pa zagovarjaš krajo zasebne lastnine. Tudi to je zločin.

          • Torej komunistični zločini so zate opravičljivi, nasprotniki komunizma se pa niti ne smejo upreti.

            In ni šlo za krvavo zatrti upor, ampak za pobijanje redovnic in redovnikov, duhovnikov – s tem so začeli.

            Francov režim je odgovor na nasilje komunistov.

            Socializem pa zagovarja nasilje že sam po sebi. Beri Marxa.

          • Alojz, spet lažeš in zavajaš. Cerkev in establishment so samo iskali povod za vnovično ožemanje že tako ubogega naroda.

            (s tabo se z dejstvi in diskusijo ne da debatirat)

          • Pancer, s tabo se z dejstvi ne da komunicirati.

            Dejstvo je, da so komunajzerji v Španiji začeli pobijati, posledica je pa Francova ustaja.

            Sicer si pa ravnokar pokazal svojo neizobražnost in bleferstvo.

            Izraz diskusija pomeni komunikacijo oziroma debato.

    • Še en lažnivec, ki lažnivo opravičuje zločinske povojne poboje.

      Komunajzerji so tisti, ki so zakuhali bitko, ne pa ostali. Če bi jih pustili pri miru, se odpovedali zločinskemu komunizmu in uvedli demokracijo in kapitalizem, ne bi bilo treba nič takega.

      Nobenega legitimnega in legalnega opravičila ni za poboje.

        • Seveda je opravičilo za kolaboracijo domobrancev in četnikov.

          To opravičilo je komunistično nasilje in revolcija, kateri so se morali upreti.

      • Ah, tale panzer verjentno ni noben lažnivec. Je najbrž mlad in je produkt našega šolstva, naše družbe in vzgoje. Oblast, da bi zadržala avtoriteto je razvodenila vse, kajti sicer kritike ne bi vzdržala.

  5. Nekateri izgleda še danes opravičujejo medvojne in povojne poboje brez ugotavljanja krivde oziroma obsodbe. Prav tako civilistov. Tudi otrok, ki so na takšen način ostali brez staršev in postali sirote. Očitno soglašajo tudi s stotisoče zaprtimi zaradi drugačnega, bolj demokratičnega mišljenja.

    Ali ni to zastrašujoče? Ali je sploh možno, da ima človek še bolj grozljiv pogled na medčloveške odnose?!

    Pa se nihče ne zgane.

    • Utopično pričakuješ od določenih ljudi normalnost in humanost ( za katero se sami z ustnicami in jezikom zavzemajo). Od psihopatov ne moreš pričakovati krivde, kesanja, sočutja in sprave.

  6. Nekje sem prebral misel, gre nekako takole (po spominu). To misel posvečam nekaterim komentatorjem pred mano.

    Bil sem tiho, ko so prišli po soseda. Tudi ko so prišli po drugega soseda, sem bil tiho. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar, ki bi dvignil glas zame.

  7. »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase«, je v svoji knjigi »Bermanov dosje«, MK-1999, napisal pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, najbolj ugleden slovenski ekonomist v SFRJ.
    Zelo resno sporočilo slovenskega akademika prof. A. Bajta, vredno vsega upoštevanja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite