Zakaj so mnogi krščanski krogi tako zadovoljni in vajeni drobtinic in pohval z bogatinove mize?
Ob orisu bližine konca sveta najdemo v Svetem pismu pogosta opozorila o vzniku lažnih prerokov in celo samozvanih odrešenikov, ki bodo zavedli množice, ki jim bodo same odpirale vrata. Če to prevedemo v današnji čas ob bok vzponu novih politikov in političnih odrešenikov, se slovenskemu svetu ne obeta nič dobrega.
V zadnjih mesecih in tednih je odmik realnega od resničnega in pravičnega tako velik, da bi morali biti plat zvona kot v času katastrof. Pred sto leti je bila to prva svetovna vojna in v spominu naših prednikov je prav zvon naznanil, da avstrijski cesar kliče svoje narode pod orožje – in v veliko katastrofo. Na deset tisoče fantov je padlo v prvih mesecih, zlasti na ruski fronti. Še prej so zvonovi opozarjali na prihod plenilskih Turkov, branili so pred naravnimi nesrečami, skratka, bili so močan, pravzaprav krščanski glas tudi v javnem življenju.
Molčeča krščanska skupnost
Sedaj zvonovi kot javni znanilci, opominjevalci in varovalci bolj molčijo in so prispodoba za molčečo in vase pogreznjeno krščansko skupnost. Podobno tisti, ki je pred dva tisoč leti na vso moč slavila preroka Jezusa, a je, ko je bil križan, dogajanje opazovala od daleč. Tudi danes so krščanske množice in večji del intelektualcev na varni razdalji od javne odgovornosti, čeprav so bili pred dvema desetletjema odločevalec, generator demokracije in svobode.
Plenilci slednje so že zdavnaj v deželi, prisesani na zdravo tkivo nacije. Izžemajo ljudstvo, ki ujeto v njihove medijske labirinte tega ne zmore dojeti v vsej pogubni razsežnosti. Zajedavski koncept je prefinjen in ustaljen, gostitelj pa zapeljan in vdan do te mere, da svojega zajedavca večinsko podpre na volitvah. »Treba je potrpeti, se prilagoditi, biti zraven«, ko gre za orbito oblasti, in »paziti, se umakniti na varno, da se ja ne bi prav nič izpostavil, da kdo ne bi videl«, pa čeprav gre za obrambo vrednot in ljudi, ki si to zaslužijo. Ne katerihkoli vrednot, ampak tistih, ki so krščanskim in domoljubnim ljudem svete in jih sicer iskreno prenašajo na svoje otroke. A kako bodo slednji opremljeni za svoje mesto in odgovornost v javnem življenju, če kot zgled staršev in odraslih prevladujejo bojazljivost, preračunljivost, upogljivost? Skupnosti s takim obrambnim sistemom svojih vrednot v zgodovini hitro spolzijo v izginotje.
V teh časih in vladah, ki ne sežejo problemom niti do kolen, je vse čedalje bolj odvisno od posameznikov, ki se zavedajo svoje odgovornosti in zvestobe. Zvestobe? Se na to kar pozabi? To so vrednostna načela za moško in žensko držo, starševsko, vzgojiteljsko držo in za delovanje v javnosti. Gre za domovinske, verske, zgodovinske in druge norme, temelječe na resnici in pravici, ki jih odrasla oseba ne zataji, ampak jih povsod javno zagovarja in dela zanje. Ker želi sebi in potomcem dobro.
Grožnja vsem, ki bi ogrožali nomenklaturo
Slovenija, ki so jo pogumni, zvesti in sposobni rojaki z izvorno podporo krščanskih množic v ključnem trenutku vzpostavili v svobodno državo, je na veliki preizkušnji. Samostojna in demokratična država ni bila po volji partijski krogov. Ti so s svojimi mediji in manipulacijami ob naivni in vsaj v začetku prestreljeni pomladni politiki spet zasedli tudi politično oblast, ki jo vzdržujejo s formiranjem in menjavanjem »novih« obrazov. To bi bilo smešno, če ne bi bilo resnično.
Najdragocenejša trofeja starega režima, kot je zadnjič pred sodno palačo odlično poudaril Gašper Rudolf, je prav pravosodje, njegov pomembni del, ki brez sramu, s kršenjem lastnih pravil in zakonov, v imenu ljudstva, v slogu povojnih partijskih sodišč obsodi prvaka opozicije. Ne zato, ker bi bil slab in skorumpiran, v to ne verjame niti sama. Ampak zato, ker je kljub vsemu bistveno sposobnejši in v merljivih rezultatih uspešnejši politik, ki ima za povrh še neodpustljivo »napako,« da je edini pomladni politik, ki je resno ogrožal zajedavsko formacijo starih sil.
Seveda že dolgo ne gre več za Janšo; neverjetne zlorabe pravosodja v zadnjem času, ob hkratnih odpustkih njihovim kordežem in zidarjem, pomenijo odkrito grožnjo vsem tistim, ki bi si drznili ogrožati nomenklaturo. In tu nastopi potreba po nekaj malega osnovnega poguma, saj mnogi temu čarovniškemu zastraševanju po otročje nasedajo. Še številni v katoliških vrstah in medijih se nesamozavestno bojijo jasnih stališč in zvestobe svojim vrednotam. V razmerju do potrebne javne konfrontacije so raje copate in se podrejajo splošnim medijskim trendom in kreatorjem javnega mnenja, ki jih fabricira nomenklatura.
Žal podlegajo tudi tisti, ki bi morali biti za zgled drugim, ker so imeli možnost spoznanja in so materialno vsesplošno preskrbljeni, kot na primer Lojze Peterle. On na Forumu 21 z Milanom Kučanom? V teh časih? Je to šala? Žal ne. Seveda se tu dobesedno vsiljuje odgovor na tolikokrat zastavljeno vprašanje, zakaj Demosova vlada pri utrjevanju demokracije in razgradnji bivšega režima ni bila dosledna. Kako naj bi tudi bila, ko pa njen predsednik še danes ne loči barv in legitimira tisto najslabše, kar se je prikotalilo iz komunizma in ogroža naš državni ter narodni obstoj!
Nesveta preproščina
Težko je spremljati udinjanje krščanskih posameznikov, ki delujejo v tihem upanju, da jih bo kdo iz kroga »novega razreda« uglednežev opazil, pohvalil, pobaral ali jih vsaj na videz jemal kot enakovredne. Preproščina, ki ni sveta. Plavanje s tokom in ravnanje po principu »treba je biti zraven« je slovensko pomladno politiko z izvorno krščanskim pedigrejem pripeljalo do propadlih gruntov ali pa do namišljene alternative, ki jo pomagajo nomenklaturi kreirati proticerkveni mediji. Kdaj že so ti opazili in nehali smešiti NSi ter začeli promovirati njihovega Mateja Tonina? Takoj po tem, ko je ta glasoval za dodatek k privilegirani pokojnini Milana Kučana, prej ne. Od takrat da, še bolj pa po tem, ko je NSi podprla arhivski zakon, ki v resnici časovno in vsebinsko ovira in onemogoča dokumentarno raziskavo udbovskih zločinov. Je to pomladna alternativa ali je to alternativa Milana Kučana, se sprašujejo mnogi? Bivši predsednik in šef partijskega CK je namreč tisti, po čigar modrosti so eni medijsko in tudi sicer izločeni, drugi pa hvaljeni in čaščeni in lahko solijo pamet vsem o vsem. Tu je eno od kotišč lažnih idolov, zlaganih avtoritet, najetih bleferjev in, če rečemo eshatološko, lažnih prerokov.
Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
