J. Možina, RTV Slo, Intervju: dr. Andreja Valič Zver (NAPOVED)

V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po vojni. Valičeva bo predstavila svojo znanstveno pot, zanimivo raziskavo o slovensko norveških vplivih in izpostavila kako vrednotenje domoljubne komponente na Norveškem pozitivno vpliva na sožitje v njihovi državi. Podobno priložnost imamo tudi Slovenci, ki smo z enotno voljo ljudi dobili svojo državo leta 1991 izpostavlja Valičeva, ki je je v svoji doktorski disertaciji dokazala, da je bilo ključno gibanje, ki je omogočilo slovensko samostojnost Demos, demokratična opozicija.  Znotraj Demosa je bil gonilna sila disident dr. Jože Pučnik, ki je delal za samostojno Slovenijo že v času, ko so vodilne komunistične strukture še vztrajale na prihodnosti v razpadajoči Jugoslaviji. Zanimivo ob tem je, da je njeno tezo o odločilni vlogi Demosa doktorska komisija na FDV pod vodstvo dr. Igorja Lukšiča zavrnila tako, da je morala doktorski študij zaključiti v Mariboru. Prav nekritično vrednotenje komunističnega režima in nekdanje države sta ena od iztočnic pogovora v katerem sogovornica pojasni, da so pomemben razlog tega tudi privilegiji, ki so jih bili v bivšem sistemu deležni mnogi, predvsem predstavniki nomenklature. Valič Zverova izpostavlja svojo izkušnjo poučevanja zgodovine, ki pred letom 1990 ni bila svobodna, še danes pa pogreša ustrezno prisotnost najsvetlejših zgodovinskih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja v učnih načrtih slovenskih šol. Kot vodja Študijskega centra za narodno spravo sogovornica izpostavi široko paleto dejavnosti  te ustanove na domačem in mednarodnem področju, kjer sodelujejo tudi v Platformi evropskega spomina in vesti. Sogovornica utemelji potrebo po soočenju z zgodovinskim travmami kot nujo za sožitje med državljani in predpogoj za spravo. Pri slednjem nam predstavi švicarski model, ki v procesu sprave predvideva pravico vedeti, pravico do poprave krivic, pravico do zakonitosti in zagotovilo neponavljanja. V predstavitvenem prispevku in tudi med pogovorom bo govora o zaporniških celicah iz obdobja delovanja Udbe, ki so jih pred nekaj leti našli v kletnih prostorih na Beethovnovi ulici v Ljubljani, sedaj pa so v oskrbi Študijskega centra, ki namerava tam pripraviti Muzej totalitarizma, kot ga imajo številne prestolnice v Evropi.

Napoved: Nedelja, 26. marec ob 20.30. na TVS 1.