J. Levart, Radio Ognjišče: Vreli lonec sovražnega govora

8
381

Ni se še polegel prah ob ideološkem boju okrog decembrskega družinskega referenduma, pa Slovenci že z vsemi štirimi silimo v nov ideološki spopad, v nov ideološki lonec, ki vre na ognju sovražnega govora. V tem loncu najdemo vse: od begunske krize, protestov, žičnate ograje, pa vse do molitve na javnem mestu za nerojene otroke … Vse je v istem loncu in se počasi, a vztrajno kuha, občasno zavre in tudi prekipi …

Zdi se, da slovenski človek brez ideologije ne zna več živeti. Da jo potrebuje kot vsakodnevni kruh. Ali smo res tako ranjeni in zamegljeni, da ne znamo več nobenega problema v naši deželi razrešiti brez ideološkega predznaka? Priznam, da ne razumem slovenske duše, zakaj vedno znova in znova s takšno lahkoto in banalnostjo zapade v ideološki boj. Zakaj gostilniške debate čez noč postanejo resnica, protestniki nestrpneži in traktoristi, njihovi nasprotniki največji človekoljubi, vsi begunci pa posiljevalci in morilci?

Razumem pa tiste, ki nas v to vedno znova in znova silijo. To so v veliki meri politiki, pa ne vsi, da ne bo pomote. To je temeljna laž, da je za vse v Sloveniji kriva politika. Kriva je neodgovorna politika, politika, ki to ni, ampak je, namesto dela za skupno dobro, delo za svoje interese. Takšna politika nas sili v ideološki boj, ker ji ni mar za vsebino, ker je v resnici sploh nima. Odgovorna politika bi se torej morala ukvarjati z razlogi sovražnega govora ali kršenja človekovih pravic, ne pa, da namesto tega izjavlja, da sta molitev na javnem mestu ali pa strah državljanov pred migranti že sovražni govor? Na kakšni osnovi lahko to argumentira? Na vsebinski zagotovo ne, ampak na izrazito ideološki. S kakšnimi argumenti postavljajo molitev v javnosti in proteste državljanov pod skupni imenovalec sovražnega govora? Mogoče z argumentom vesti ali pa njihove velikega altruizma in skrbi za uboge? Dvomim. Ne verjamem. Če bi to bil namreč njihov resnični motiv, potem bi v tem loncu sovražnega govora, moral imeti svoje mesto tudi sovražen govor proti kristjanom v Sloveniji. Prav tako v loncu ne sme manjkati kršenje temeljnih človekovih pravic, ki jim država brez sramu asistira na področju sodstva, nerazumljive birokracije, kraje premoženja in suženjskega odnosa do delavcev. Pa tega v tem loncu ni. A se še spominjate izpadov, celo direktnih pozivov k pobojem kristjanov, ki smo jim bili priča, še ne tako daleč nazaj. Prehude so besede, da bi jih ponavljal, pa čeprav so bile izrečene javno, celo na naši televiziji, da samo omenim izjavo, da je v Hudi jami znova prostor.

Če bi bilo tudi to v Sloveniji spoznano za sovražni govor, bi celo verjel nekaterim političnim strankam in medijem, ki jih tako skrbi pojav sovražnega govora, da mislijo iskreno. In ko se bo v prvem poročilu katere od slovenskih civilno družbenih organizacij, ki se imajo za varuhe človekovih pravic in izvajajo monitoring, kot se temu strokovne reče, poleg Romov, istospolno usmerjenih, migrantov in muslimanov, znašli tudi kristjani, bom verjel, da jim v resnici gre za človekove pravice. Sprašujem se, kakšne naprave imajo, da spregledajo poziv k poboju, zaznajo pa, da je molitev pred bolnišnico sovražni govor?

Prvi člen temeljnega dokumenta o človekovih pravicah, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki ga je Organizacija združenih narodov sprejela že davnega leta 1948, kot skupen ideal vseh ljudstev in kultur z namenom zaščite človekovega dostojanstva se glasi: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali drug z drugim ravnati kakor bratje.«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni. In ker tega še vedno nismo naredili sem prepričan, da ne bomo znali prav ravnati tudi ob sodobnih izzivih migrantske krize. Kako pa naj v beguncu iz Sirije ali Iraka, ki trka na naša vrata spoznamo brata, če brata ne spoznamo v beguncu iz sosednje ali pa iz moje vasi, ki je moral pred petdesetimi leti bežati pred smrtjo v sosednjo Avstrijo?

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Kot so že stari Grki vedeli (ali vsaj čutili) je boj – med razumom in brezrazumom, med vestjo in brezvestjo – večen.

  2. ” .. zakaj vedno znova in znova zapade v ideološki boj .. ”
    ——
    Zakaj ?
    Sicer zna o tem Pavel bolje povedat … ker je velik del teh zašciten oz. prezašciten … s te se mu dela škoda, ker se mu ne dovoli da bi odrastel, da bi se mu v glavi zbistrilo da bi postal odgovoren.
    Odgovoren do sebe kot odgovoren do drugih.

  3. Primerjava z družinaskim referendumom ni na mestu. Takrat se je branila družina z razumom in vestjo. Tole kar se sedaj dogaja pa presega meje obojega. Tisto je bilo kar malo neverjetno, glede na to kar se zdaj dogaja. Je pa slovensko. Le dajmo spoznat kje živimo.
    Predvsem danes vidimo, da nimamo pojma o politiki, o državi. To kar se zdaj dogaja kaže da smo zadnja rupa na evropskem političnem zemljevidu. Narod poln sebe, ki mu ni mar za nič in nikogar. Ko bo spet kaka vojna se bomo spet smilili sami sebi, za vse obtoževali druge. Narod, ki pač noče izginiti, čeprav smo tudi glede tega na najboljši poti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite