J. Levart, Radio Ognjišče: Pogovor na štiri oči

0

»Ali ste pripravljeni za tri mesece izklopiti televizijo in ta čas nameniti svojemu parterju in otrokom?« nas je pred kratkim na seminarju o duhovnosti izzval voditelj seminarja. Čeprav verjetno nisem edini od udeležencev, ki izziva nisem sprejel, me pobuda večkrat vznemiri, predvsem ob večerih, ko je na sporedu za otroke risanka pred spanjem. Na nesrečno staršev in na srečo otrok je teh risank danes več kot v času našega otroštva, ko smo čakali na edino večerno risanko, saj obstaja program, ki ponuja risanke ves dan. Skušnjava je tako velika in risanka pred spanjem prevečkrat postane matineja …

Nedelja, ki je pred nami, bo nedelja sredstev družbenega obveščanja in bo v svojem bistvenem sporočilu osredotočena na vpliv medijev na družino in komunikacijo znotraj nje.

Kako aktualna stična točka med poslanico papeža Frančiška in dilemo sodobnega starša, ki s televizijskim pilotom v roki koleba med družinskim redom na eni strani in pisano paleto neskončnih risank, ki izžarevajo v otroških očeh na drugi. Samo tipka OFF na daljincu in v trenutku nastopi prostor, ali bolje rečeno, priložnost za družino kot privilegirano okolje za srečanje v zastonjski ljubezni, kot je svojo poslanico za prihajajočo nedeljo naslovil papež Frančišek. Poudarjam, priložnost, ker moramo v trenutku, ko izklopimo televizijo, na tisto mesto postaviti nekaj drugega, neko drugo vsebino … Takrat imamo čas, da komuniciramo, oziroma, da se pogovarjamo, se poslušamo in tako gradimo odnose.

Zdi se, da imamo danes težave s to vsebino in enostavno ne znamo več živeti, ne le brez televizije, ampak tudi brez monitorjev in prenosnih tablic, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Ne vemo več, kako preživeti čas brez sodobne tehnologije. Svojevrstni, tragični paradoks – še nikoli nismo imeli na voljo toliko informacij, kot jih imamo danes, a smo si vedno bolj odtujeni. Ali kot je ob predstavitvi papeževe poslanice poudarila Paola Springheti, profesorica na papeški salezijanski univerzi: »Novi mediji skupaj s tradicionalnimi, kot je televizija, jemljejo družini prostore za dialog in komunikacijo: kradejo pozornost, kradejo čas in širijo kulturo, ki je po eni strani skrajno individualistična, po drugi pa potrošna, je ravno nasprotno od tistega, kar je družina: stvarnost odnosov in solidarnosti.«

Družina je torej po svoji naravi zmožna notranje komunikacije, povedano drugače, k bistvu družine spada, da se njeni člani med seboj pogovarjajo in so povezani z vezmi, ki jih ustvarja tako besedna, predvsem pa nebesedna komunikacija: pogledi, dotiki, smeh, solze … Ko so le ti pristni in resnični, gradijo in utrjujejo vezi sami po sebi. Kjer je prostor takšne komunikacije, je odveč in nepotrebna vsaka, še ne vem kako znanstvena in sodobna metoda ali prijemi o vzgoji otrok.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.