J. Letnar Černič, Slovenski čas: Vse je odvisno od ljudi

Evropski poročili, ki ilustrirata pomanjkljivosti delovanja slovenskega sodstva

Pošteno, nepristransko in neodvisno delovanje sodne veje oblasti je temelj za učinkovito delovanje pravne in demokratične države. V slovenskem javnem prostoru se je v zadnjih letih oblikovalo prevladujoče stališče, da slovenskemu sodstvu in njegovim ljudem, sodnikom in sodnicam, strokovnim sodelavcem in sodelavkam, ter vsem drugim, ki delujejo v slovenskem pravosodju, ni mogoče zaupati, ker ne delujejo nepristransko in pošteno. Denimo, javnomnenjske raziskave nam sporočajo, da le malo več kot vsak peti Slovenec zaupa v pošteno, nepristransko in neodvisno sojenje pred slovenskim sodiščem. Takšne raziskave so zaskrbljujoče, saj sodišča sodijo »v imenu ljudstva«, ki pa jim večinsko prebivalstvo naj ne bi zaupalo. Ali gre verjeti takšnim raziskavam o nezaupanju v slovensko sodstvo ali so kritike morda pretirane?

Visoki predstavniki slovenskega pravosodja podatke iz javnomnenjskih raziskav zavračajo kot nepomembne, saj so za njih odgovorni mediji, ki naj bi populistično in privoščljivo poročali le o neuspehih slovenskega sodstva. Enako vehementno zavračajo kritike, ki naj bi bile iz trte izvite. Poudarjajo, da kritični prispevki namerno ne poročajo o uspehih slovenskega sodstva in o neutrudnem delu predanih sodnic in sodnikov. Kdo ima tukaj prav? Resnica se pogosto skriva v odtenkih na obeh straneh diskurza pri delovanju slovenskega pravosodja. Da ne bomo ostali le pri splošnem opazovanju delovanja sodstva in njegovi kritiki oziroma hvali, se posvetimo predstavitvi in analizi podatkov dveh zadnjih poročil, in sicer raziskave Evropske komisije in letni statistiki Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2014.

Pogled Evropske komisije

Direktorat za pravosodje, potrošnike in enakost na področju spola Evropske komisije je pred nekaj dnevi objavil EU Justice Scoreboard – lestvico Evropske unije o pravosodju.

Slovenija je že tradicionalno na vrhu držav po najvišjem številu pripada civilnih, kazenskih in upravnih zadev (glej graf št. 2 na 7. strani poročila Evropske komisije). Težave se zato pojavljajo pri številu civilnih, kazenskih in upravnih zadev, ki še čakajo na odločitev. Po tem kriteriju je slovensko sodstvo žal na visokem drugem mestu med vsemi državami članicami Evropske unije, takoj za Portugalsko (graf 10 na 12. strani), čeprav je res, da število čakajočih zadev iz leta v leto pada.

Zanimivo pa je, da slovenski sodniki vodijo na lestvici o številu izobraževanj o evropskem pravu (graf 37 na 31. strani). Zanimivo zato, ker se njegove uporabe otepajo kot pijanec plota. Slovenska država še vedno namenja veliko finančnih sredstev za delovanje sodstva, kar jo uvršča med pet najvišje uvrščenih držav glede porabe proračuna za sodišča glede na število prebivalstva (graf 38 na 31. strani).

Slovenija ima po poročilu tudi najvišje število sodnikov na 100.000 prebivalcev med vsemi državami članicami Evropske unije (graf 43 na 34. strani). Kljub temu je zaznavanje sodniške neodvisnosti med najnižjimi v Evropski uniji (po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma), kjer je slovensko sodstvo na petem mestu od zadaj med vsemi državami članicami Evropske unije (37. stran poročila).

Statistika slovenskih sodišč na prvi pogled vendarle ni tako slaba, saj postopki v upravnih in kazenskih zadevah potekajo razmeroma hitro. Do večjih odstopanj prihaja v civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah. Posebej bode v oči že poznano dejstvo, da ima Slovenija največje število sodnikov na število prebivalstva in da za delovanje sodstva primerjalno odmerja visoka sredstva, vendar se ta velika vlaganja ne odražajo v dvigu zaupanja v neodvisnost in nepristranost slovenskih sodnikov in sodnic. Verjetno gre takšno nezaupanje pripisati nekaterim odmevnim primerom, kjer so bile storjene tako očitne postopkovne napake, da že na daleč ustvarjajo vtis o pristranosti, odvisnosti in politični podrejenosti slovenskega sodstva določenim interesnim in političnim skupinam – lahko jih imenujemo tudi kaste.

K odpravi takšnega občutka zagotovo ne pripomorejo izjave različnih trenutnih in upokojenih predstavnikov slovenskega sodstva, ki vsak kritični prispevek o stanju v slovenskem sodstvu opisujejo kot neposredni napad nanj. Takšni odzivi so napačni, saj v slovenskem sodstvu delujejo številni odlični, predani, neodvisni in nepristranski sodniki in sodnice, ki pa se morajo, da se obdržijo in celo napredujejo v sistemu, podrediti čredni logiki. Tako kot se poudarja potreba po zunanji neodvisnosti sodstva, je enako potrebno izpostaviti varstvo notranje neodvisnosti sodnikov, predvsem na najnižjih instancah. Namesto poslušnosti je potrebno na slovenskih sodiščih spodbujati in nagrajevati kreativnost mladih sodnikov in sodnic.

Statistika Evropskega sodišča za človekove pravice

Podobno zgodbo pripovedujejo številke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Pred dobrim mesecem je Evropsko sodišče objavilo statistiko za leto 2014, v katerem je zapisano, kolikokrat je ESČP podalo sodbo zoper neko državo članico Sveta Evrope in glede katerih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na prvih mestih lestvice držav z največ sodbami ESČP so dokaj pričakovano že stare znanke: Ruska federacija, Turčija, Romunija, ki jim sledijo Grčija, Madžarska, Italija in Ukrajina. Tem državam, pričakovano ali pa tudi ne, sledi Slovenija. Lestvica držav je zelo podobna, tudi ko upoštevamo kršitve Evropske konvencije v zadnjem letu.

Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.