J. Letnar Černič, Ius-info: Tako blizu, a tako daleč

0

Da lahko avtohtona manjšinska skupnost preživi v morju večine, je poleg narodne zavednosti in pripadnosti lastnim običajem, kulturi, tradiciji in skupnim koreninam, potrebna aktivna in finančna podpora njenih organizacij in izobraževalnih, kulturnih ter medijskih programov v maternem jeziku. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, kljub pomanjkljivem varstvu njenih kolektivnih in individualnih pravic, že desetletja kljubuje neštetim poskusom asimilacije in rasističnim izpadom nemške večine.

Ko preko Ljubelja vstopimo v sosednjo Avstrijo, so znaki, da tukaj že stoletja živijo tudi slovenske ljudje, dobro skriti. Topografski znaki si drug za drugim sledijo le v nemškem jeziku kot da na koroških tleh ne bi nikoli živeli slovenski človek. Naključje? Seveda ne. Enako porazno stanje lahko opazimo tudi pred vstopom v regijsko središče Celovec, kjer vas tudi pri naročilu kave v slovenščini vsi debelo gledajo. Seveda, če se ne zatečete v mestna pribežališča pripadnikov slovenske manjšine.

Kljub uspehom na zadnjih deželnih in občinskih koroških volitvah, se slovenska narodna skupnost nahaja v nezavidljivem položaju. Že desetletja se bolj ali manj uspešno upira poskusom asimilacije večinskega nemškega prebivalstva. Avstrija že desetletja obljublja, da bo zagotovila učinkovito in polno uresničevanje njenih pravic, vendar vse prevečkrat besede obvisijo v zraku. Avstrija do sedaj ni v polni meri izpolnila niti enega odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe. 1. odstavek njenega 7. člena denimo določa, da imajo »avstrijski državljani slovenske .. manjšine … iste pravice pod enakimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.« Stanje na terenu je daleč od tistega, ki ga zahteva 1. odstavek 7. člena, saj skoraj dve tretjini sredstev za financiranje manjšin prispeva slovenska država, in ne Republika Avstrija, ki je pozitivno zavezana, da sprejema aktivne ukrepe za učinkovito varovanje slovenske manjšine tudi na področju javnega financiranja. Enako je z mediji v slovenskem jeziku, kjer lahko slovenska manjšina gleda le pol ure televizijskega progama v slovenskem jeziku na teden, ter dnevno na ORF posluša osem ur radijskega programa v slovenskem jeziku.

Podobno pomanjkljivo je izpolnjevanje preostalih štirih odstavkov 7. člena. Pravica do izobraževanja v slovenskem jeziku se izpolnjuje le deloma. Znana je zgodba o težavah pri financiranju slovenske glasbene šole v Celovcu. Javni dvojezični vrtci v slovenskem jeziku ne obstajajo. Podobno je razvpita tudi zgodba o topografskih dvojezičnih napisih, ki so sedaj postavljeni le v 164 krajih, čeprav bi morali biti skladno s 3. odstavkom 7. člena Avstrijske državne pogodbe postavljeni na celotnem dvojezičnem prostoru ne glede na odstotek slovensko govorečih prebivalcev v posameznem kraju. Dvojezičnih topografskih napisov ni opaziti zaradi arbitrarne statistične omejitve, da se dvojezični topografski napisi postavijo le v krajih z 17.5 ali več odstotkov pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Slednji odstotek je plod dogovora, ki so ga v aprilu 2011 podpisali predstavniki manjšinskih organizacij, deželne koroške vlade in avstrijske vlade o številu dvojezičnih topografskih napisov. Res bizarno je, da statistika pogojuje spoštovanje manjšinskih pravic. Slednji dogovor zato ne more biti nič drugega kot ničen, saj statistično omejuje varstvo človekovih pravic slovenske, pa še katere druge narodne skupnosti. Takšne statistične omejitve seveda ne vsebuje 7. člen Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije oziroma krajše Avstrijske državne pogodbe. Manjšinskim pravicam se preprosto ni mogoče odreči oziroma jih pogojevati. Še posebej pa predstavniki slovenske manjšine poudarjajo, da avstrijske državne oblasti niso storile dovolj, da bi izpolnile 5. odstavek 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa, da »dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine, se mora prepovedati.« Dolgo časa je bila uradna praksa deželnih oblasti, da se slovenski manjšini odvzamejo vse pravice s ciljem popolne asimilacije v nemškem morju.

Več lahko preberete na Ius-info.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.