J. Letnar Černič, Ius-info: Prihodi in odhodi

2

Begunska oziroma migracijska kriza še vedno ostaja brez vseobsegajoče rešitve, čeprav postajajo razmere vse težje in težje. Učinkovite rešitve ni videti niti na evropski ravni niti znotraj vsakokratnih evropskih držav. Obstoječi korpus evropskih pravil se ne uresničuje v konkretnih primerih, tako pri varovanju človekovih pravic kot zagotavljanju varnosti. Če do rešitve ne bo prišlo kmalu, smo lahko priča ne samo humanitarni, temveč civilizacijski katastrofi nepojmljivih dimenzij.

Večina rešitev, ki so jih države članice Evropske unije v zadnjih desetletjih sprejele na področju begunskega prava v obliki uredb in direktiv, je danes mrtva črka na papirju. Dublinska uredba ni učinkovito delovala že pred zadnjo begunsko krizo, kaj šele v zadnjih mesecih. Težave naj bi se pojavljale tudi pri delovanju baze Eurodac. Podobno velja za večino ostalih direktiv, ki jih je v praksi zaradi množičnosti prihodov beguncev težko uresničevati.

Denimo, direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.12.2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav sicer določa načine kako učinkovito vračati nezakonite prebežnike, vendar se v praksi izvaja v marginalnih številkah v primerjavi s številom vsakomesečnih prihodov prebežnikov. Nemčija in Avstrija se soočata z izjemnimi težavami pri vračanju posameznikov, ki niso uspeli v postopku pridobitve mednarodne zaščite, saj so nekatere matične države teh posameznikov (Tunizija, Alžirija, Maroko) skoraj neodzivne. Nemčiji je tako v zadnjem letu uspelo v te države vrniti le nekaj sto oseb. (Der Spiegel, 3/2016, 16.1.2016, str. 19-25). Skupno je denimo Nemčija v lanskem letu do konca novembra vrnila samo 18.360 posameznikov, ki niso bili uspešni s prošnjami za mednarodno zaščito (Prav tam, str. 20). Te številke so kapljica v morje, če pogledamo zadnje podatke Evropskega statističnega urada za tretje trimesečje leta 2015, saj so evropske države odobrile enega izmed zaščitnih statusov že dobri polovici prebežnikov

Najbolj obremenjene države zato v zadnjih tednih svojeglavo sprejemajo parcialne rešitve brez repa in glave, ki prelagajo bremena na naslednje države na trenutni poti prebežnikov. Ko se bodo tudi nekdanje jugoslovanske republike odločile zapreti mejo, se bo tok prebežnikov ob odsotnosti skupne evropske azilne politike verjetno preusmeril na Albanijo in posredno še bolj obremenil Italijo. Severnoevropske države je sicer razumeti, da zaostrujejo azilno politiko, saj ne vedo kam z vsemi prosilci in predvsem, kako učinkovito in ažurno procesirati prošnje za azil ter nato vračati neuspešne prosilce.

Kako torej naprej? Javnost v najbolj izpostavljenih evropskih državah postaja vse bolj utrujena in razdražena, kar je seveda razumljivo ob mencanju domačih in evropskih politikov, ki so nezmožni soglasno sprejeti kakršno koli odločitev in se je na terenu nato držati. Odgovor za rešitev evropske begunske krize za zavarovanje pravic pristnih beguncev kot tudi varnosti evropskega prebivalstva je večplasten in leži vsaj v petih točkah.

Prvič, del rešitve je iskati v grškem pristopu k begunski krizi. Evropske institucije in države članice Evropske unije morajo poskrbeti, da grška vlada prevzame svoj del odgovornosti za obravnavanje prihajajočih beguncev. Ni več sprejemljivo, da grška vlada zavrača pomoč evropskih držav istočasno pa kot po tekočem traku prebežnikom omogoča prosto pot do držav nekdanje Jugoslavije. Noben še tako visok zid ali ograja, ne bo tako učinkovit kot sprememba pristopa grških oblasti do begunskega vprašanja. Z drugimi besedami, grška vlada mora ob pomoči evropskih držav začeti procesirati prošnje za mednarodno zaščito in hkrati zavarovati zunanje evropske meje. Evropske institucije in države članice Evropske unije pa morajo zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire, ki bodo slednje na terenu tudi omogočili. Evropska komisija pa bi morala neposredno nadzirati upravljanje teh finančnih virov.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Pravniško teoretiziranje. Begunci so problem realnega življenja, ne nekega pravnega modeliranja družbe. Tega vprašanja ni mogoče rešiti z direktivami iz EU, ampak je treba imeti realno politiko. Dejanja štejejo, besede so premalo. Z direktivami se da reševati “dokler nam gre dobro”. Begunci so simbol “hudega” in takrat se ne da brati črke v direktivah. Treba je delati. To pa je nekaj skoraj nepojmljivega v EU, kaj šele v Sloveniji. Merklova je tako še vedno št. 1 v evropi, pa naj jo “desni” foteljaši še tako kritizirajo.
    Kdo bo pri nas pospravil tistih 150km žiletk? A je tisto kar Kolpa zvelkla v strugo že kdo samo popravil ali bo kar tako ostalo?

Comments are closed.