Kateri strateški pristop je najbolj smiseln za trenutno katalonsko in baskovsko vlado? Ali odločno vztrajanje pri izvedbi referenduma, ki ga španske oblasti verjetno pod nobenimi pogoji ne bodo priznale? Ali pa politika dialoga s špansko vlado, ki jo vodi regionalna baskovska vlada?
Razmere v španski državi se zaostrujejo
Od parka Ciutadella, kjer na robu starega dela Barcelone domuje katalonski parlament, pa do ulice Becerro de Bengoa v Vitoriji-Gasteiz, prestolnici baskovske pokrajine Alava, kjer zaseda baskovski parlament, je le okrog petsto sedemdeset kilometrov ali dobrih šest ur vožnje. Oba naroda, baskovski in katalonski, si že desetletja z različnimi sredstvi prizadevata za samouresničenje v morju večinskega španskega naroda. Če se v Kataloniji zaostrujejo razmere pred referendumom o samostojnosti na prvi oktobrski dan, baskovske oblasti vztrajajo pri dialogu z osrednjo špansko vlado in se osredotočajo na finančna vprašanja.
Da se razmere v španski državi zaostrujejo je jasno vsakomur, ki skrbno spremlja razvoj odnosov med posameznimi narodi v vsakodnevnih običajnih zasebnih, prijateljskih in kolegijalnih odnosih. Ko beseda z domačini v pogovorih nanese na osamosvojitvene poskuse Katalonije, je za zunanje opazovalce bolje včasih le poslušati, saj v takšnih trenutkih pri vsakemu od udeležencev hitro zavre kri in pride na dan njihov iberski temperament. Nato lahko obiskovalec posluša vzklike udeležencev denimo, če se znajde v prijateljski družbi v osrednji Španiji ali v Andaluziji, da bodo »pravi« Španci že pokazali katalonskim »podganam« in »terorističnim« Baskom. Ko pa se znajde v kakšni bolj katalonsko ali baskovsko naklonjeni družbi še posebej kje na podeželju, pa bo večinsko mnenje vzklikalo, da bodo oni – Katalonci in Baski – že pokazali »neofašistični« vladi v Madridu. Bog ne daj, da v prvem ali drugem kontekstu izrečete kaj nasproti večinskemu mnenju prijateljske ali naključne družbe, kjer ste se znašli. V najslabšem primeru se lahko zgodi, da kateri od vaših prijateljev ali znancev, sicer praviloma širokosrčnih in dobrih ljudi, nekaj časa ne bo želel govoriti z vami le zato, ker ste ali pa niste za samostojnost Katalonije in Baskije ali ste pa »le« za njuno širšo avtonomijo znotraj španske kraljevine. Ko pa vsakodnevna politika preide v najosnovnejše celice zasebnega življenja, vemo iz polpreteklih balkanskih izkušenj, da so zadeve več kot resne.
Katalonija
Zagovorniki katalonske samostojnosti in neodvisnosti postajajo iz dneva v dan odločnejši, da bodo čez slaba dva meseca organizirali referendum o prihodnosti Katalonije. Španska vlada se je v zadnjih mesecih, da bi zaustavila neposlušno večino v katalonskem regionalnem parlamentu, poslužila vrste militantnih ukrepov. Tako so španska sodišča katalonskemu poslancu, ki podpira katalonsko deklaracijo o samostojnosti in neodvisnosti ter referendum, odvzela mandat, v posmeh vseh volivcev, ki so glasovali zanj. Španske oblasti so zoper številne predstavnike vložile obtožnice, jim naložile denarne kazni in jim želijo za različna obdobja prepovedati opravljanje javnih funkcij. Enako špansko ustavno sodišče po tekočem traku razveljavlja vse pravne akte katalonskega parlamenta, ki nasprotujejo ustavni dogmi, ki določa, da je subjekt ustavnosti le španski narod. Istočasno se izven Katalonije zaostruje sovražnost in nestrpnost zoper Katalonce, ki so v javnih in zasebnih debatah po celi Španiji postali predmet blatenja in kletvic. Enako kot Katalonci, ki se denimo na počitnice odpravijo v Andaluzijo in so predmet žalitev le zato, ker se medsebojno pogovarjajo v katalonščini. Razmere na ulicah katalonskih mest in ulic so tesne ter zaostrene, domačini pa ugibajo v kaj se lahko spremenijo. A predlagatelji referenduma so odločni, saj uživajo široko in večinsko podporo med katalonskim prebivalstvom za izvedbo referenduma. Ta bo po vsej verjetnosti izpeljan, vendar je enako verjetno, da bodo španske oblasti v Katalonijo v naslednjih tednih poslale okrepljene policijske in vojaške enote. Če bosta obe vztrajali na svojih okopih, tudi nasilje ni izključeno.
Baskija
Razmere v Baskiji so mirnejše. Vladajoča oblast baskovske nacionalistične stranke (PNV) se že nekaj let le sramežljivo spogleduje z morebitnim referendumom in čaka, kako se bodo odvile zadeve v Kataloniji. Istočasno se redno srečuje z osrednjo vlado v Madridu in v španskem parlamentu včasih podpre kakšen predlog vladajoče španske ljudske stranke v zameno za kakšen priboljšek za Baskijo, denimo da se bodo hitreje našla sredstva za dokončanje železniške povezave visoke hitrosti med baskovskimi mesti. Pravzaprav se za samostojnost in neodvisnost glasno prizadevajo v koaliciji strank »Bildu«, zbirki predvsem nacionalističnih levičarskih strank, ki jo podpira le četrtina baskovske družbe. Čeprav baskovska vlada po sporazumu ob španski demokratizaciji uživa skoraj devetdeset odstotno davčno avtonomijo, si prizadeva, da bi izločila baskovski sistem socialne varnosti iz španskega. Glavna tema v Baskiji tako v zadnjih mesecih ostaja dokončna razpustitev delovanja teroristične skupine ETA, ki bi Baskiji, eni najbolj gospodarskih razvitih evropskih pokrajin omogočila, da stori še korak naprej pri izboljšanju življenjskega standarda za svoje prebivalce. Baskiji se je v zadnjem desetletju in pol obrestovalo, da je večji poudarek namenila gospodarskemu in družbeno-ekonomskemu razvoju, kot pa v tem trenutku še vedno utopičnim željam po samostojni državi.
Odločno vztrajanje pri izvedbi referenduma ali politika dialoga s špansko vlado
Kateri strateški pristop je najbolj smiseln za trenutno katalonsko in baskovsko vlado? Ali odločno vztrajanje pri izvedbi referenduma, ki ga španske oblasti verjetno pod nobenimi pogoji ne bodo priznale? Ali pa politika dialoga s špansko vlado, ki jo vodi regionalna baskovska vlada? Verjetno tista, ki bo v bližnji prihodnosti pripeljala do povečanja pristojnosti obeh regijskih parlamentov in vlad. Nekaj je pa zagotovo jasno. Če bo Kraljevina Španija želela obstati kot unitarna država, bo morala obema deželama podeliti vsaj nekaj več (davčne) avtonomije. Slepo vztrajanje španske vlade in razlaga španskega ustavnega sodišča, ki mimo vsakodnevnega resničnega življenja vztrajata, da v Španiji živi samo španski narod, in ki zanemarja njeno izjemno pluralnost, bogastvo in dediščino, vodi samo v poglabljanje nestrpnosti, sovraštva in obtoževanja med izjemno zgodovinsko, kulturno, družinsko in prijateljsko medsebojno povezanim španskim, baskovskim in katalonskim narodom.
Prispevek J. Letnarja Černiča je bil na portalu Ius-Info objavljen z naslovom Od Barcelone do Vitorije-Gasteiz.
