J. Letnar Černič, Ius-info: Duh Nicolae Ceausesca

Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek podalo še eno v vrsti odločitev, ki obravnavajo različne vidike polpretekle zgodovine in kršenja človekovih pravic v Srednji in Vzhodni Evropi. Presodilo je, da romunska država ni opravila učinkovite preiskave glede odgovornosti za nasilno utišanje protirežimskih demonstracij v decembru 1989, ko je umrlo več kot tisoč ljudi.

Sodišče je v zadevi Ecaterina Mirea in ostali v Romunija in še v drugih devetinšestdesetih pritožbah (št. 43626/13 in 69 drugih pritožb, 12. april 2016) presojalo (ne)namerno pasivnost romunskih oblasti pri preiskovanju in kazenskemu pregonu kršitev pravice do življenja med demonstracijami proti takratnemu komunističnem režimu, med 17. in 28. decembrom 1989, v romunskih mestih Bukarešta, Timišoara, Slobozia, Visina in Tandarei. Pritožniki so pred Sodiščem uveljavljali kršitev postopkovne obveznosti države, da učinkovito razišče smrti in poškodbe, ki so jih utrpeli pritožniki in njihovi sorodniki. Romunsko državno tožilstvo je sicer 15. oktobra 2015 ustavilo kazenski pregon zaradi domnevnega zastaranja omenjenih kaznivih dejanj (15. odstavek sodbe).

Pričujoča zadeva izhaja iz podobne zadeve Društvo “21. december 1989” in ostali v Romunija (št. 33810/07 in 18817/08, 24. maj 2011), kjer je Sodišče odločilo, da so romunske oblasti kršile postopkovno obveznost pod 2. členom Evropske konvencije, ker niso postopale dovolj skrbno pri preiskavi in pregonu umorov. V zadnji zadevi je Sodišče presojalo postopanje romunskih oblasti od izdaje omenjene sodbe do danes, pri čemer je ugotovilo enako postopkovno kršitev.

Istočasno je sodišče zapisalo, da so romunske oblasti kršile obveznost, da v postopke vključijo žrtve oziroma njihove sorodnike, ki od leta 2011 do danes niso bili v ničemer obveščeni o poteku preiskave (42. odstavek sodbe). Zaradi slednjega je sodišče odločilo, da je bila pritožnikom kršena pravica do učinkovite preiskave v okviru 2. člena EKČP (43. odstavek sodbe). Zato je v 45 zadevah dodelilo odškodnino v višini 15.000 evrov.

Pričujoča zadeva izpostavlja tri glavna pravna vprašanja. Prvič, povedno je, da se Sodišče ni spuščalo v časovno veljavnost Konvencije (razen neprepričljivega enostavčnega ločenega mnenja poljskega sodnika Wojtyczka), podobno kot se je denimo v sodbi Velikega senata Sodišča v zadevi Janowiec in ostali v. Rusija (št. 55508/07 in 29520/09, 21. oktober 2013) in zadevi Vasiliauskas v Litva (št. 35343/05, 20.10.2015). Jasno je, da je bil povod za kršitve v tej zadevi sprožen preden je Konvencija začela zavezovati Romunijo. A potrebno je razlikovati prepoved retroaktivnosti glede pristojnosti Sodišča, od retroaktivne uporabe obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije.

Podani primer prinaša konkretno kakovostno razliko v tem, da so kršitve pravice do učinkovite preiskave storjene oziroma so še v teku po začetku veljave Konvencije za Romunijo in se nadaljujejo še v današnji čas, zaradi česar ima Romunija obveznost, da jih preišče in preganja. V takšnem primeru, kot izhaja iz sodbe Sodišča v zadevi Šilih v Slovenija (št. 71463/01, 9. april 2009) velja, da lahko Evropsko sodišče vsebinsko presoja postopkovne obveznosti države, četudi so se kršitve začele preden je Evropska konvencija za državo začela veljati.

Drugič, srednje- in vzhodnoevropske države se soočajo s številnimi ovirami pri preiskavah, pregonu in sojenju odgovornim za totalitarna hudodelstva. Marsikatero pravosodje v srednje- in vzhodnoevropskih državah se še ni izvilo iz primeža postkomunističnih sil. Ponekod takšne elite celo obvladujejo organe pregona in sodstvo. Narava, sistematičnost in obseg kršitev, ki izhaja iz obravnavanega primera ne štejejo prav nič. Zato ne preseneča, da je v tem primeru Sodišče skupinsko obravnavalo pritožbe kar 70 pritožnikov, ker so si v dejstvih in v pravnem temelju podobne, saj se nanašajo na sistematične in strukturne kršitve človekovih pravic.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.