V Evropi pogosto ponosno in samovšečno poudarjamo, da je sistem Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin najučinkovitejši svetovni mehanizem uveljavljanja domnevnih kršitev človekovih pravic. Kljub temu, da podobno učinkovitega sistema ne najdemo na drugih kontinentih, je sam daleč od idealnega. Težave so mnoge, zaradi česar se pojavljajo predlogi za njegovo reformo in izboljšanje. Kaj Evropsko sodišče za človekove pravice pomeni za prebivalce Slovenije in kaj bi njegova reforma pomenila za Slovenijo?
V Sloveniji se še ni polegel prah glede izbire treh slovenskih kandidatov za sodnika Evropskega sodišče za človekove pravice. Zaskrbljujoče je, da razen pogumnih in potrebnih prispevkov in glasov o premišljeni diskvalifikaciji določen(-ega, -ih) kandidat(-a, -ov) v izbirnem postopku, lahko opažamo popolno odsotnost javne razprave o sistemu Evropske konvencije in delovanju Evropskega sodišča za človekove pravice. Kaj slednja v tem trenutku pomenita za slovensko državo in predvsem za običajne ljudi, ki se pogosto poslužujejo pritožbe na sodišče v Strasbourgu kot zadnjega upanja, da se zavarujejo njihove pravice? Kaj za našo državo pomeni, da je Evropsko sodišče do sedaj v 314 sodbah ugotovilo, da je slovenska država kršila vsaj enega izmed členov Evropske konvencije? Kaj pomeni, da je konec leta 2014 v slovenskem pravnem redu ostalo kar 302 neizvršenih sodb Evropskega sodišča (poročilo odbora ministrov Sveta Evrope za leto 2014, str. 54)? Kako izboljšati argumente in nastope predstavnikov slovenske države pred Evropskim sodiščem? Kako izboljšati uresničevanje Evropske konvencije in splošno varstvo človekovih pravic v razdeljeni slovenski družbi? Javna razprava o vzrokih za te težave je nujno potrebna, ne glede na to kdo bo na koncu novi slovenski sodnik oziroma sodnica na Evropskem sodišču.
Evropska konvencija je pred dobrim mesecem praznovala svojih 65 let od njenega sprejetja. V teh desetletjih se je na evropskem kontinentu dodobra oprijela. Evropsko sodišče je že vsaj desetletje nazaj prišlo v mitologijo prebivalcev Slovenije in zaseda mesto, morda neupravičeno, nekakšnega rešitelja vseh najtežjih zadev in anomalij pri varovanju človekovih pravic v slovenski družbi. Na njem deluje 47 sodnikov iz enakega števila držav članic Sveta Evrope. Evropsko sodišče vsako leto sprejme nekaj deset tisoč pritožb (letos jih je do 1. oktobra 2015 prišlo že 30.550), in vsebinsko odloči v skoraj tisoč zadevah, denimo v 891 zadevah v letu 2014 (statistično poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2014, str. 10).
Težave pri delovanju Evropskega sodišča se pojavljajo predvsem glede naslednjih vprašanj: izbirnega postopka in kakovosti kandidatov za sodnike na Evropskem sodišču, pripad pritožb, kakovost dela in zagotavljanje enakih standardov v enakih oziroma podobnih primerih, in izvrševanje sodb v domačih pravnih redih. Zadnje je še posebej problematično, saj se nekatere vzhodnoevropske države, vključno s Slovenijo, srečujejo z izjemnimi težavami pri prelivanju sodb Evropskega sodišča v domače sisteme oziroma jih nekatere celo poponoma zavračajo. Ruski parlament je denimo pred nekaj tedni sprejel zakon, da bo Rusija spoštovala sodbe Evropskega sodišča le, če bo skladna z rusko ustavo. Odbor strokovnjakov je v tej luči pred kratkim predstavil osnutek končnega poročila o reformi Evropskega sodišča za človekove pravice. V njem strokovnjaki analizirajo obstoječe stanje in podajajo predloge za učinkovitejše delovanje Evropskega sodišča.
Koraki za reformo Evropskega sodišča za človekove pravic so potrebni tudi v domačih pravnih redih, tudi v Sloveniji. V slovenskem pravnem redu je treba primarno izobraziti sodnike in druge javne uslužbence o pomenu Evropske konvencije in Evropskega sodišča ter jih seznanjati ter poučevati njegovo najnovejšo sodno prakso, da jo bodo v sodnih postopkih znali uporabljati. Evropsko konvencijo ne uresničuje samo 47 sodnikov v Strasbourgu, ampak jo morajo primarno uresničevati domača sodišča na vseh ravneh sodnega odločanja. Enako pomembno je, da se izboljša zastopanje Slovenije pred Evropskih sodiščem in da se ustanovi ter finančno podpre Urad, ki se bo ukvarjal tako z zastopanjem kot izvrševanjem sodb v slovenskem pravnem redu.
Več lahko preberete na iusinfo.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
