Ob delovanju nove/stare Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, iznašanju žrtev iz Hude Jame (HJ) se še bolj odpirajo občutljiva vprašanja polpreteklosti. O tem je bila okrogla miza s številno udeležbo v Rovtah, druga bo 7. oktobra ob 17. uri v Begunjah pri Cerknici. V tem zapisu podajam svoja stališča in stališča posameznikov in organizacij, kot so Huda Jama, Združeni ob Lipi sprave, Civilne pobude Teharje, spomenik genocida in katarze in drugih. Pri tem se sklicujem tudi na njihove izjave v Rovtah (218 žrtev revolucije samo l. 1945).
Zakaj je delovanje pri Hudi Jami nedostopno javnosti, saj je Komisija podrejena javnim demokratičnim standardom? Izkopavanja se izvajajo brez sodstva in policije, zaupa se samo izvajalcem, civilni nadzor Društva Huda Jama je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDSZE) zavrnilo. Izkopanine (predmeti, najdeni ob posmrtnih ostankih) ne morejo biti dokazno gradivo, ker ni bil izkop izveden v skladu z ZKP (zakon o kazenskem postopku), ki natančno določa, kako se dokazi vzamejo. Takšen postopek sedanji zakon, ki ga je predlagala stranka NSI, omogoča, ta je torej nad zakonom o ZKP. Edina država smo, ki lahko pokojnike odkopava brez prisotnosti države. (Leljak)
Pri iznašanju brez javnosti bi kdo celo posumil na analogno delovanje onemu izpred enainsedemdesetih let, opravljeno na skrivaj brez prič. Čudno, saj si je Dežman vztrajno prizadeval za odkritje HJ leta 2009, ki je šokiralo Slovenijo. Dalje je nerazumljivo, da po zakonu, ki ga je vsilila NSI, ta komisija ni pristojna za zadeve HJ. Zakaj tak zakon, ki odločilni Komisiji jemlje pristojnost za HJ? (Sušnik) Gre le za birokratko logiko? Komisija je bila predlagatelj zakona in je pomagala NSI pri njegovi sestavi. Ko se je odločalo, kako in na kakšen način glede HJ, je bila Komisija pod MDSZE. Odločitev, ki se zdaj izvaja, pa je sprejeta s soglasjem iste komisije – torej Dežmana. Zakaj? Kako naj ob takih razlikah pridemo do celovitih ureditev morišč ter do celovitega reševanja zadev totalitarne preteklosti?
Zelo nazorno, prizadeto in empatično je nujnost po celovitem reševanju izrazila ga. Benčina iz Ribnice, ki žaluje za dvema mladoletnima ubitima bratoma na Teharjah in v Kočevskem rogu. »Najbolj pomembno je, da priznamo resnico,« je dejala. In: »… še vedno se za resnico skriva nekaj drugega, kar ni resnica … treba je priznati, da je bil režim, ki je vladal od leta 1945, zločinski … Laž, prevara, rop in umor, to so bile postavke, na katerih je temeljila komunistična ideja.«
Tudi pri pokopih, je nadaljevala, »gre za kakšno prevaro, tudi pri tem, kako se bo pokopalo … prihodnje leto bodo predsedniške volitve in bodo nekatere žrtve pokopane, in oni si bodo lastili zasluge za to. Že med vojno so se hvalili, da so odstranili toliko in toliko ljudi, zdaj se bodo hvalili s tem.« Zato si moramo prizadevati za resnico. »Ne pristajati na to, da je vse dobro. Nekatere stranke, ki so krščanske, popuščajo levici, tudi takrat, ko bi morale biti bolj odločne …Vsi bi morali biti bolj odločni in se zavzemati za resnico. Še vedno bomo dejali, ko jih bomo prekopali, da so izdajalci. V resnici pa so bili nedolžni. Koliko mladih fantov in mož je bilo ubitih popolnoma nedolžnih.« In zaključuje: Kot država »priznajmo, kakšna je bila organizacija, ki je počela te stvari.«
Kaj si glede na prejšnje lahko mislimo glede stališča člana Komisije in predsednika NSZ Sušnika, da imamo pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto sogovornika, ki je pripravljen prizadevati si za ta pokop in da lahko začnemo dialog z državo. Kdo pa je ta država, s katero moramo imeti dialog? Ali ni to naša demokratična država s svojimi ustanovami, ki je dolžna opraviti svojo dolžnost? Ali naj bo pokop žrtev sredstvo za izvolitev predsednika ali za kak drug za politični cilj? Ali ni uveljavitev civilizacijskih človeških standardov naloga vseh političnih nosilcev? Predsednik je že enkrat predlagal, da se bomo pogovarjali o možnostih sprave, a je ta pogovor zamrl. Pogovori s predsednikom Drnovškom o etičnih standardih so zamrli, ko sem omenil, da je težko govoriti o etiki spričo tega, da je Kučan odlikoval udbovca Roterja. In zavržena izjava dr. Türka, da je »Huda Jama drugorazredna tema«! Ali gre odgovornim res le za »reševanje tehničnega problema«.
Več lahko preberete na reporter.si.
