J. Harjunpää za Žurnal24: Nekomu smo stopili na žulj. Desni se zanimajo za T-2, levi za Savo.

2
249

Janne Harjunpää, glavni operativec na slabi banki, brez dlake na jeziku o poskusih vplivanja politike na njihove odločitve, o omrežjih, ki iz ozadja vlečejo niti in posledicah, ki jih bo imelo “obglavljenje” Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Ste pričakovali, da boste imeli toliko opravka z lobiji in s takšnim netransparentnim načinom poslovanja, ko ste prišli v Slovenijo?
No, skoraj dve leti sem pred tem delal v Ukrajini. Nisem si mislil, da bo toliko tega, glede na to, da gre za članico Evropske unije. Sem pa pričakoval pritiske. Zaradi našega dela pač nismo priljubljeni. Rešujemo podjetja, ki so se znašla v težavah, kar včasih pomeni, da ne moremo sprejemati kompromisov.

Ali namigujete, da je Slovenija na tem področju podobna Ukrajini?
Ne. Sem pa bil na podobnih zahtevnih položajih že v preteklosti. Vedno pričakujem najboljše in najslabše. Sem pa malce presenečen nad razsežnostjo različnih pritiskov. Tega nisem pričakoval. Je pa res, da tako blizu politike še nikoli nisem delal. To je prvič, ko pravzaprav delam v vladni službi.

Ko sva že pri politiki, se vam zdi, da so četrtkove hišne preiskave v prostorih slabe banke, maščevanje politike? Prejšnji teden smo bili namreč priča zanimivim dogodkom: predsednik upravnega odbora DUTB Nyberg je namignil, da v primeru Sava smrdi po korupciji, izvršni direktor Månsson je dejal, da so bili uslužbenci finančnega ministrstva prisotni na nekaterih sejah upravnega odbora DUTB, kjer so poskušali vplivati na nekatere odločitve …
Ne vem. Zaupam policiji, verjamem tudi v pravno državo. Je pa čas, v katerem so se te preiskave zgodile, zelo zanimiv, nenavaden.

Menite, da gre za naključje? Preiskave so se zgodile le teden po “obglavljenju” slabe banke.
Ne vem. Vi mi povejte.

Toda občutek gotovo imate.
Mislim, da policija svoje delo opravlja profesionalno. Kako se na to odzove zunanji svet, je druga zgodba. Zanimivo se mi recimo zdi, da se mediji na prizorišču pojavijo tisto sekundo, ko prispe policija.

Pogovarjal se je David Jug. Več lahko preberete na zurnal24.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Bravo! Očitno rabimo tujca, Finca, da nam s hladnim skandinavskim razumom razkriva vso patologijo slovenske družbe.

    Ena je bolna sprega med politiko in represijo ( policijo) in pravosodjem, ki je ne bi smelo biti. Drugo, redko omenjano, je sprega med represijo ( policijo) in mediji. Ki je tudi ne bi smelo biti.

    Finec pravi, isto sekundo, ko kriminalisti pridejo, da bi pričeli preiskavo, so tam že mediji. Hopla, Cefizelj, kako pa to gre? Jasnovidnost medijev, telepatija?

    Pri odnosu, na katerega sem že nekajkrat tu brez odziva opozoril, gre očitno za patološki daj-dam. Policija, kriminalisti, takoj medijem ( kar je seveda profesionalno nedopustno) informacije, seveda selektivno, po njihovi presoji. Mediji pa v nadomestilo brezrezervno podporo in nekritičnost do dela policije in kriminalistov. Ki je nekateri drugi poklici, celo precej odgovornejši od policistovega, niti približno niso deležni.

    Zadnjič je celo gospa doktor Rozvita v Odmevih izrazila strinjanje, da je treba policistom zagotoviti zahodnoevropske plače. V absolutnih zneskih. Nekateri drugi poklici pri nas bi bili zadovoljni, če bi imeli polovico teh zneskov.

  2. Sicer bi pa Finec po mojem nekje lahko bil preciznejši. Glede T2 so Skandinavci iz vrha DUTB bili deležni napadov N.Si, konkretno sem opazil predvsem Jerneja Vrtovca. Mnogo močnejše stranke na desni- SDS pri tej zgodbi nisem zasledil. ( Je pa možno, da premalo natančno sledim dogajanju in da Finec, ki ve več, vseeno ni bil površen v izražanju.)

    Opozarjam pa, ne prvič, na povezave, ki se nakazujejo med mlado garnituro N.Si ( Tonin, Ilc, Vrtovec)ter njenimi nastopi in glasovanji v parlamentu in pa interesi različnih managerskih elit, tudi okoli F21. Opozarjam zato, ker javni interes in interes davkoplačevalca pogosto ni identičen interesu kapitalsko in vplivno močnih lobističnih interesnih skupin. Neredko se šele kasneje razkrijejo ozadja, ki kažejo na koruptivna in klientelistična ravnanja. Ni nujno, da je tako, je pa možno in konkretni indici nakazujejo na določeno verjetnost za to.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite