J. Damijan, Večer: Kaj bo po petku, 13.?

Najbolj točen odgovor je: sobota. Po petku, 13. decembra, bo dokaj zanesljivo nastopila sobota, 14. decembra. Razen če bo konec sveta. Najbrž bodo zaprte podružnice vseh osmih bank, ki so šle skozi ocene stresnih testov. V ponedeljek, 16. decembra, pa bo običajen delovni dan, ko bodo odprte vse banke. V vmesnem času se bo – z administrativno operacijo – izvedla celotna operacija prenosov slabih kreditov na slabo banko ter dokapitalizacije državnih bank.

Na ta trenutek, na očiščenje slabih terjatev v bilancah naših državnih bank, smo čakali skoraj pet let. Skoraj pet let je, odkar smo s kolegi predlagali nujno sanacijo bank prek slabe banke. Zdaj, ko se bo zgodila, pa je treba vedeti nekaj preprostih dejstev o dogodkih in procesih, ki prihajajo.

Prvič, v petek, 13. decembra, lahko pa da kakšen dan prej, bo znano, kolikšen je dejanski obseg slabih terjatev v bankah in koliko kapitala potrebujejo, da bi zadostile kapitalskim zahtevam regulatorja. V državnih bankah ter zasebnih bankah, ki bodo to želele, bo opravljen prenos slabih terjatev na slabo banko, hkrati bo država zagotovila sredstva za dokapitalizacijo kapitalsko podhranjenih bank. Operacija prenosa slabih kreditov in dokapitalizacije je sicer stvar administrativnega postopka. Sredstva se bodo preprosto elektronsko preknjižila. Na eni strani se bodo preknjižile slabe terjatve na slabo banko, hkrati bodo banke v pasivi bilance dobile svež kapital, največ kar v obliki preknjiženja obstoječih depozitov države v bankah. Na drugi strani bo slaba banka na pasivi dobila preknjižene državne obveznice v protivrednosti prenesenih slabih terjatev. S tem bodo bančne bilance očiščene.

Drugič, vendar pa to še ne pomeni, da je problem rešen in da bodo banke od ponedeljka, 16. decembra, naprej začele na veliko kreditirati. Ne bodo. Nič več kot pred vikendom. Iz preprostega razloga, ker so tisti, ki naj bi jim posojale, večinoma močno prezadolženi in niso kreditno sposobni. Povsem podobna zgodba se dogaja v Italiji ali Španiji, kjer so banke sanirane, toda še vedno ne kreditirajo, ker nimajo komu. Podjetja so v tako slabem stanju, da jim večinoma ne morejo še več posojati. In situacija se ne bo izboljšala, dokler se ne bo začelo robustno okrevanje gospodarstva v evroobmočju.

Tretjič, pri nas smo še nekaj korakov za Španijo ali Irsko. Naša podjetja so še v bistveno slabši situaciji, zato bo potrebna njihova sistemska razdolžitev. Ta operacija bo potekala takoj po sanaciji bank. Hkrati s prenosom slabih terjatev do prezadolženih podjetij na slabo banko se bodo nanjo prenesla tudi lastninska upravičenja. To pomeni, da se bodo dolgovi podjetij konvertirali v lastniške deleže in se nato v slabi banki konsolidirali (združili). Nato bodo v slabi banki začeli s postopki finančnega (in poslovnega) prestrukturiranja teh podjetij. To pomeni, da bodo nekatera podjetja šla takoj v likvidacijo, tista z zdravimi jedri pa bodo v soglasju z bankami dobila reprograme kreditov ali pa bodo njihovi deleži takoj neposredno prodani potencialnim lastnikom. Toda malo je verjetno, da se bo trlo potencialnih kupcev za prezadolžena podjetja. Podobno kot pri Mercatorju bodo kupci hoteli najprej reprograme kreditov in asistenco bank, šele nato bodo kupili deleže v njih in vložili sveži kapital. Ta postopek pa zna trajati precej časa, predvsem pa bo neprimerno bolj zahteven od same sanacije bank.

Več: Večer