Spet imamo manjši vihar. Evropska ljudska stranka je izdala resolucijo o Sloveniji, ki dviga mnogo prahu. Če bi šlo zgolj za »eno strankarsko zadevo« potem bi bile tako burne reakcije popolnoma odveč. Zakaj bi se »vrh naše politike« ukvarjal s strankarskimi resolucijami? Spomnimo se, da je bila pred leti sprejeta Evropska resolucija o totalitarizmih, ki je na veliko višjem nivoju, pa se je naš parlament z njo zgolj seznanil… Zdaj pa tak upor proti »strankarski zadevi«. Morda je kritike zabolelo, da je bila resolucija sprejeta brez glasu proti? Morda jim ni prav, da so zaskrbljeni nad stanjem pri nas? Morda, da ugotavljajo neprijetne stvari, recimo da sodišča ne sodijo v razumnem roku, ali da nismo izvedli lustracije, ali pa da jim je slovenski minister lagal v obraz?
Ampak zakaj tak krah? Pa saj vsi, ki živimo tukaj vemo, da je stanje pri nas zaskrbljujoče, vemo da sodišča svojega dela ne opravljajo kot bi se v pravni državi od njih pričakovalo, vemo tudi da nismo razčistili s preteklostjo in da pri nas otroci ponekod še vedno natikajo titovke in prepevajo revolucionarne pesmi tudi vemo, pa čeprav bi to kak minister rad zamolčal…!
Zakaj torej toliko nejevolje, toliko omalovaževanja, toliko gorkih besed? Odgovor je seveda na dlani. Nekdo se je v povedanem prepoznal in zdaj skuša storiti vse, da bi zmanjšal pomen povedanega. Morda je najbolj užaljeno in gorko reagiral »veliki demokrat« Ivo Vajgl (Zares), ki je »resolucijo EPP označil kar za “novodobno resolucijo informbiroja”. Spomnil je, da tovrstna praksa za EPP ni nenavadna. “EPP se vedno znova izpostavlja v obrambo svojih politikov, svoje opcije v različnih državah, ki so v težavah zaradi svojega početja,” je dejal. Pravi, da so v EPP stalno branili tudi nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija, podpirali nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, Salija Berisho v Albaniji in Triana Basescuja v Romuniji.« Pravzaprav bi si vsi zaslužili prebrati, kakšna je bila vloga g. Vajgla v primeru Kocbek, ki ja lepo opisan v knjigi njegovega nekdanjega strankarskega kolega Igorja Omerze. Da človek s tako totalitarnim pedigrejem, kot ga ima Vajgl, govori na tak način o resoluciji EPP-ja kot informbirojevski, je svojevrstna farsa!
Skratka, če mački stopiš na rep zamijavka. Če se o tem pogovarjamo na domačem terenu, nas ignorirajo in se izmikajo, če pa pride glas od tem od zunaj, potem je takoj halo in velike besede o neodvisnosti sodstva, pa o vmešavanju v naše notranje zadeve, pa o pritiskih in podobno.
Več: blog Jožeta Bartolja
