Tudi Alenke Bratušek ne šparajo. Začelo se je z vprašanjem plagiatorstva njene magistrske naloge, pa vprašanji, kdo pravzaprav res vodi njeno vlado, nadaljevalo z opazkami o neprimernosti garderobe z živalskimi vzorci na protokolarnih obiskih, zdaj se odpira novo bojišče. Prodaja Mercatorja.
V info oddaji smo zavrteli njeno izjavo, da se niti “z eno besedico in eno piko” ni vtikala, v prodajo Mercatorja. Še več. Jasno je zagotovila, da je Janša prodal največjega domačega »soseda«.
Pa očitno ni bilo čisto tako. Ker če bi bilo, potem sestanka z največjimi lastniki v začetku maja, ne bi smelo biti. Kakšne kupčije so v zraku, se ljudje že sprašujejo, da se je bilo treba javnosti takole zlagati?
Prav tako se sprašujemo o »nacionalnem interesu«. Nekateri tega pojma ne razumejo, drugi ga imajo za izmišljenega, tretji sanjajo o družinski srebrnini.
Nacionalni interes bi gotovo bil nekaj, kar je vsaj blizu družinskim prihrankom, se pravi neki vrednosti. Če pa je nacionalni interes krpanje brezna največje državne banke s toliko denarja, da bi lahko na vse varčevanje za kako leto pozabili, potem se zelo strinjam, da gre za navadno puhlico. To so si izmislili tisti, ki že dolgo krmarijo v kalnem in nikakor ne pustijo da bi se voda zbistrila in pokazala ruševine njihovih napačnih odločitev.
Več: blog Ognjišča
