Na današnji dan (31. 5.) pred 25. leti, si je nekdanji režim podpisal smrtno obsodbo. Tovariši v Ljubljani in Beogradu so napačno presodili trenutek. Najprej dve aretaciji, nato še dve, sta stvari v Sloveniji postavili na glavo. Mrzli in apatični Slovenci s(m)o šli na ulice. Začela se je doba zborovanj, javnih shodov in protestov.
Slovenski Partiji z Milanom Kučanom na čelu je sicer hitro postalo jasno, da so se zmotili, a je bilo že prepozno. Skala se je utrgala in nezadržno je drvela proti dolini. Partija je morala zatem le še blažiti škodo, ki jo je aretacija Janše, Tasiča, Borštnerja in Zavrla povzročila. To je sicer naredila več kot spretno, zato še danes stopicamo na mestu, a če bi bilo po njihovo, bi Jugoslavija obstajala še danes…
25 letnica je zato obletnica, ki se je velja spominjati, kajti to je bil tisti trenutek, od katerega nič več ni bilo tako kot prej.
Če se danes spominjam nazaj, se mi zdi, kot da bi nekdanja tajna policija, pravzaprav nekdanje partijsko vodstvo podcenilo dogajanje. »Pa saj se ne bo nič zgodilo!« Malce si bodo brusili jezike, potem pa bo spet vse po starem. In obsodbe ter zapor protagonistov, naj bi služili kot poduk, da se z partijo, vojsko in tajno policijo ne gre šaliti.
Več: blog Ognjišča
