J. Bartolj, blog: Dekadentna Evropa na poti v smrt

34

Primer neke 44 letne Nancy, ki je hotel postati Nathan in so jo pred dnevi evtanazirali v Belgiji, me je pretresel. Zaradi »neznosnega psihičnega stresa« se je po tem, ko ni bila zadovoljna s svojo zunanjo podobo, po treh operacijah spola, odločila za smrt in zdravniki belgijskega odreda mobilne evtanazijske enote, so jo mirno usmrtili, kajti v svojem telesu se ni dobro počutila…

Neverjetno! Ko imaš vsega dovolj, ko do onemoglosti eksperimentiraš sam s seboj in ko z rezultati nisi zadovoljen, potem se pač odločiš za smrt in… »ozdraviš« svoj ego enkrat za zmeraj! Kako preprosto. In država vsemu temu asistira. Koliko bi se jih premislili, če bi doživeli še en dan, še nekaj lepih trenutkov, pač ne bomo nikoli izvedeli, lahko pa špekuliramo, da je za večino odločitev za evtanazijo psihična bolezen, nestabilnost, depresija… Zanimivo, da se število evtanazij drastično poveča pred dopusti. Ko svojci odhajajo, se (večinoma starejši) odločijo za smrt. Kakšna je krivda naslednje generacije, ki starejšim vceplja, da so breme, da zanje nimajo časa, da naj že enkrat ne bodo več breme, ne bi razpredal.

Zbral sem nekaj podatkov, ki nakazujejo smer v katero smo se odpravili in verjemite, nismo daleč od Hitlerja in obvezne evtanazije za določene skupine ljudi, neozdravljivo bolne, ki se bo lahko čez leta razvila tudi v obvezno evtanazijo pri določeni starosti. Tukaj so:

V Evropi evtanazijo dovoljujejo v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Švici. O tem razmišljajo tudi v Franciji.
Pravno ni mogoče urediti na način, da bi bil postopek varen in ne bi dopuščal zlorab. Najpogostejše so pritiski na bolnika, naj se vendar že odloči oditi, v ozadju katerih so vprašanja o hitrem dedovanju, poleg tega pa še pritiski, ko se bolniku njegovo stanje predstavi kot veliko breme za njegove bližnje in se mu da vedeti, da je celo njegova dolžnost, da se odpove življenju.

Uradne številke kažejo, da v vseh državah, ki so dovolile evtanazijo, število teh primerov raste. Spreminja se namreč odnos ljudi do vrednote življenja.

Več: blog Jožeta Bartolja

34 KOMENTARJI

  1. Odličen članek, ki razgalja bistvo človečnosti, to je ljubezni.

    Namesto, da bi države angažirale za preprečevanje vzrokov različnih psihičnih in fizičnih bolezni in uspešno zdravljenje, če se že pojavijo, se raje odločajo za usmrtitev človeka, ki je potreben pomoči.

    To je posledica zla, ki je na pohodu.

    Zdravje in urejeno življenje je rezervirano le za določene. Tistim, ki se ga ne znajo, ne morejo urediti ali jih je doletela nesreča, pa se jim ne sme pomagati.

    Tako bo kot bo odločil tisti, ki ima zlo moč.

    • Morda bi bil odličen članek, če bi avtor znal ločiti med pravico do evtanazije in njeno zlorabo. Ni dopustno zanikovati pravico z njeno možno zlorabo.

      Kristjan pa itak nima kaj filozofirat. Samoumor je upor proti božji volji in pika. Vsi drugi razlogi bi motali biti za kristjana irelevantni.

      • **Kristjan pa itak nima kaj filozofirat.**
        Pa poglejmo, kam LOGIČNO pelje tako razmišljanje:

        a) Glede na deklaracijo človekovih pravic ima VSAK človek svobodo misli in govora.

        b) Kristjan nima kaj filozofirati, oziroma, ne sme razmišljati in govoriti.

        c) Iz tega sledi, da kristjan ni človek.

        Kaj je za kristjana relevantno ali irelevantno, nikakor ne bo določal neki Tone, ampak vsak posameznik po svoji vesti. Kako in na katerih temeljih pa si nek posameznik oblikuje svojo vest, pa ni stvar nekega Toneta, enako kot ni stvar nekega Dizme, da bi oblikoval vest omenjenega Toneta.

      • Dragi moji, dajte se malo zamislit nas sabo. Zakaj ste tako našpičeni in povsod pričakujete zlo, če le zaslutite, da nekdo ni ultradesničar. Iz mojih besed niste mogli razbrati slabih namenov. Včasih sem morda malo ciničen ali provokativen, ampak mislim, da v mejah normalnega komuniciranja.

        Dizma, misel, da kristjan ni človek, je nastala v vaši glavi, v mojem pisanju je ni. Če ne bi mislili samo na to, kaj neki imam za bregom, bi videli, da sem povedal samo to, kar bi lahko tudi vi. Samomor je za kristjana upor proti božji volji in zato nesprejemljiv, zato se mi zdi vse to filozofiranje o evtanaziji odveč. Res je to napisamo v dveh zgoščenih stavkih, a dobronameren bralec bi razumel prav.

        • Tone, tvoje repenčenje in obtoževanje ultradesničarstva vsakega, ki se ne strinja s tabo, kaže, da si ti ultralevičar.

          Iz tvojih besed smo že zdavnaj razbrali slabe namene.

          • Lažeš! Nikogar nisem obtoževal ultadesničarstva.

            A imate eno skupno glavo, ki razbira moje slabe namene? Če išče slabe namene bo pač našla slabe, če bi iskala dobre, bi pa našla dobre.

          • Nič ne lažem, samo malo gor je treba povedati, pa boš videl, da lažeš ti.

            Seveda, ker ti ne nasedamo v tvoji obrambi levakov in komunizma, pa nas napadaš.

            Ne flancaj nekaj tja v tri dni.

      • Lucjan, v mojih izvajanjih na teh straneh ni ničesar ultralevičarskega, zato pa je v tvojih veliko ultradesničarskega. Vsak nevtralen opazovalec ti lahko to potrdi.

        • Lucijan, jaz sem našpičen zato, ker te je treba malo izklesati, saj tvoje pisanje ni pravično. Za določene stvari si pikolovski, ob tem pa pozabljaš na cele gore gnoja, ki ga je povzročil komunizem in njegovi nasledniki. Ti so v politiki, skrivajo pa se (resda bolj slabo, saj se jih lahko odkrije) v civilni družbi, raznih gibanjih, društvih, sindikatih … Kdor bo grdo pogledal geja, mu je potrebno glavo odtrgat. Če pa pobiješ sto tisoč ljudi iz golega užitka, pa vse ok. Avtorju tega članka očitaš: “… če bi avtor znal ločiti …” Avtor še kako loči te stvari. Žal pa ne razumeš, da se med vrsticami sprašuje: Kdo je dal človeku te pravice?
          Raje kot se stalno nekaj braniš in mi očitaš nesramnosti, mi razloži, kako vidiš ti slovensko polpreteklo zgodovino (kolaboracijo komunistov z nacisti/ pakt Ribentropp-Molotov/, medvojne pomore, povojne pokole, Goli otok, raslaščevanje lastnine, sistematična kršitev človekovih pravic, dvorazredna brezrazredna družba/ komunisti in ostali/, kraja podjetij po osamosvojitvi, branjenje monopolov, pristranski mediji, izmišljenje afere / orožarske, KPK …/

          Zanima me, koliko sploh veš o vsem tem. To zato, ker se s takšnim patosom postavljaš v bran neki Nancy, ki se je z lastno dušo in telesom ponorčevala iz Boga in življenja. Vse v imenu nekakšne pravice, ki ni naravna, ampak umetna.

          • Hvala, jaz sem ime pozabil takoj, ko sem ga prebral. Pisec je pač uporabil ta primer za izhodišče, lahko pa bi katerega drugega.

            Sedaj pa povej še, kje in kako sem jo branil? Niti tega nisem povedal, ali sem za evtamazijo ali sem proti. Prepričan si, da si me do obisti prečital, v resnisi pa imaš privide od silne ideološke gorečnosti. A ne?

        • No, zdaj pa bolje razumem, zakaj sem bil že večkrat obtožen, da vsiljujem svoje ideje. Samo na tak način znate tukaj komunicirati. Ti bi rad mene malo izklesal, samo to te zanima, poltkomisar. Ti bi rad vsiljeval svoje ideje meni, novačiš Janševe volilce. Se ne vprašaš, zakaj bi mene zanimala tvoja stališča, ki itak niso tvoja, če tebe ne zanimajo moja, ki so moja. Ti bi pridigal in spreobračal, ne debatiral. To me ne zanima. Pa veliko uspeha, morda pa boš le naletel na kakšnega kretenčka, ki se ti bo pustil.

          • Napisal si, da bi me bilo treba. Ali si mi mislil priporočiti kakega drugega klesarja, če me ne be klesal ti?

          • Tone, vi vedno pri sogovorniku najdete drobno napakico in jo potem napihnete do onemoglosti.

            Že v istem stavku, kot je omenjeno klesanje, je omenjeno tudi, da vaše pisanje ni pravično. Temu bi jaz pritrdil.

            Že večkrat ste bili pozvani, da podaste vaše videnje slovenske polpretekle zgodovine. Pa nič. Raje iščete in napihujete prah na sogovornikih in jih obtožujete ultradesničarstva??

            To, da bi vas nekdo malo izklesal se meni zdi bolj dober namen (ali pa naivnost). Tudi kipar ima dober namen. Ampak vi svojo obliko že imate in vaše prepričanje se mi zdi zacementirano.

          • Aja, še to. Enkrat sem poskušal z vami debatirati, pa ste naredili z vašimi komentarji tako štalo, da sem se komaj znašel.

          • j, zagotovo nisem pikolovski, sem pa dosleden in natančen in se ne pustim zvabiti v pavšalno zgražanje in politiziranje. Recimo pravično pisanje, kaj pa je to, pravičen je lahko človek, zakon, stališče. Vem, da je s pisanjem mislil moja stališča, pa kaj potem, tudi, če je res, s tem ni povzročena nobena škoda. Vzemimo primer: Licijan napiše »…Kdor bo grdo pogledal geja, mu je potrebno glavo odtrgat. Če pa pobiješ sto tisoč ljudi iz golega užitka, pa vse ok.« Na ta način se ne da pogovarjat. Ti dve stvari nimata nič skupnega. Geje so pod komunizmom zapirali. Za pravice gejev se zavzemajo v demokratičnih kapitalističnih družbah. To, da se Lucijanu ne zdi grdo pogledati geja nič hudega, pomeni, da v razvoju demokracije zaostajamo in smo še vedno balkanci.

            Pozivate me, da podam svoje videnje zgodovine. Prvič: kaj vas briga. Drugič: to sem naredil že nekajkrat na razne načine. Ampak vi tega, če ni napisano točno tako kot pričakujete, sploh ne opazite. Saj v tem je glavni problem, vas ne zanimajo moja stališča, ampak kdo sem, kaj sem, kaj imam za bregom. Tako se dogaja, da se komentatorji spravljajo na mojo fiktivno osebo, namesto da bi komentirali maja stališča. Na to sem že neštetokrat opozarjal – brez uspeha.
            Če želite razumeti moja stališča si odgovorite na tole vprašanje: kako to, da so bili Ljubljančani tako množično na strani OF, da so jo morali okupatorji obdati z žico in zapleniti radioaparate, čeprav so vedeli vse o partizanskih pobojih, saj so o tem na široko pisali časopisi, govorili politiki in župniki? In to ne konec leta 44, ko se je že slutilo kdo bo zmagal, ampak 42. In 43.

            Kako bi vi reagirali, če bi jaz napisal, da bi vas bilo treba malo izklesat, ker tendenciozno berete moje prispevke. In bi vam z najboljšimi nameni predlagal v branje Mladino in druge levičarske publikacije, da se malo seznanite s pravo resnico.

            Sicer pa, če vam moja diskusija ni všeč, jo pač ignorirajte.

        • Tone, ti nisi nevtralen opazovalec.

          V tvojih izvajanjih je veliko ultralevičarstva, pa v Lucjanu nič ultradesničarskega.

          • Jaz nisem nikogar obtoževal ultradesničarstva, samo vrnil sem milo za drago. Kam pa se je skrila tvoja pravičnost?

      • Tonček, a te moti, da se s praktičnimi primeri ruši tvoja ideologija?

        Ločnice med zlorabo in pravico ne moreš narediti, kajti vsak korak k legalizaciji evtanazije spusti zraven tudi določen pritisk.

        Seveda je pa ta primer treba gledati kot celoto – na večjo liberalizacijo s tega področja.

        Namreč tudi to, za kar se nekateri zavzemajo, za bolj liberalno zakonodajo glede spremembe spola, je treba gledati s skepticizmom.

        • Alojz, z enim praktičnim primerom se da dokazati karkoli. Z enim praktičnim primerom lahko dokažeš, da so ZDA najbolj zaostala, brezbožna in revna dežela, z drugim pa, da je Albanija najbolj bogata in napredna.

    • Spoštovani Bartolj,pretresli ste me s svojim sporo-
      čilom.Torej tako daleč smo že!

      In kaj naj rečem o moralni evtanaziji kristjanov v
      spodnjem odzivu? Od moralne evtanazije namreč ni da-
      leč do – telesne evtanazije.

  2. Zadeve so KRITIČNE in potrebno se bo upreti. Bojim pa se, da je Cerkev hendikepirana še iz časov Vatican II.

  3. V Sloveniji ima vsaka oseba pravico da ima svojega otroka.
    Če gremo po poti logike avtorja lahko sklepamo da bo prišel čas ko bo MORAL vsak imeti otoka. Če dobro pomislim ja ta čas že tukaj, koliko mladih je pod pritiskom svojih krščanskih staršev naj vendar ja imajo otroke?

    Kar se tiče evtanazije. Ni moralno pomagati da človek prekine z svojim trplenjem, to agonijo mu je seveda treba podaljševati. Vse v imenu ljubezni do sočloveka kajne?

  4. Mene moti to, da se je avtor v tem primeru lotil le evtanazije. Ta primer kaže do kam lahko pripelje prevelika liberalnost na področju menjave spola in evtanazije.

    Pri nas se o tem še ne govori, so pa v svetu že resni pritiski in pri nas se širijo tudi ideje o večji liberalizaciji tudi spremembe spola. Nekatere države so glede tega že preveč liberalne.

    Pri nas te debate še ni, ker je bolj v domeni zdravnikov, psihologov in psihiatrov, Cerkev pa še ni nič rekla. In zaenkrat so ti dovolj prepričljivi v tem, zakaj je potreben tako dolg postopek, preden menjavo spola odobrijo.

    Tu so naredili napako že pri tem. Kljub temu (kar se da razbrati iz člankov), da je oseba zavračala svoj spol zaradi tega, ker so ji tako vcepili starši in je niso sprejemali kot ženske, so ji dovolili operacijo, namesto, da bi ji pomagali, da se sprejme in začne spoštovati kot ženska.

    Vse ostalo je le posledica tega.

Comments are closed.