Izšla je knjiga Prešeren po Prešernu (VIDEO)

Konec novembra 2017 je bila v atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavitev zanimive knjige Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika Knjigo je napisal Novomeščan in član Kulturnega društva Severina Šalija izr. prof. dr. Marijan Dović.

Udeleženci okrogle mize »Prešeren po Prešernu« (od leve proti desni): dr. Božidar Jezernik, dr. Iva Kosmos, dr. Marijan Dović in dr. Marko Juvan Foto: F. Koncilija
Udeleženci okrogle mize »Prešeren po Prešernu« (od leve proti desni): dr. Božidar Jezernik, dr. Iva Kosmos, dr. Marijan Dović in dr. Marko Juvan Foto: F. Koncilija

Konec junija 2017 je pri založbi LUD Literatura izšla knjiga izr. prof. dr. Marijana Dovića Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Ne gre zgolj za še eno v množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu, temveč za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru – »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje rečeno: zanimajo jo mehanizmi kanonizacije, ki so Prešerna po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Teoretske (in terminološke) inovacije, ki jih avtor poskuša vpeljati in obraniti, seveda že same po sebi onemogočajo, da bi se knjiga ukvarjala zgolj s Prešernom; toliko bolj primerjalni pristop narekuje to, da so bile številne dosedanje obravnave zaprte v nacionalni horizont in zato nagnjene k sklepanju o edinstvenosti, »sindromskosti« slovenskega primera.

Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi.

Zapleteni problemi čaščenja nacionalnih junakov, ki jih avtor primerjalno obravnava v sklepnem poglavju, so zanimivi in aktualni z zelo različnih vidikov. Avtorju knjige sta se zato po krajši uvodni diskusiji o sami knjigi na okrogli mizi pridružila še kolega prof. dr. Marko Juvan, komparativist in slovenist (med drugim tudi ugleden prešernoslovec), ki se je intenzivno ukvarjal z vprašanjem »slovenskega kulturnega sindroma« in »Prešernovske strukture«, ter prof. dr. Božidar Jezernik, priznan slovenski etnolog, ki je v zadnjem času preučeval različne kategorije slovenskih »herojev« in njihovo čaščenje (še posebej v obliki spomenikov). Pogovorni večer je vodila dr. Iva Kosmos.