Izrinjeni moški

50
604
Dr.Andrej Perko
Dr.Andrej Perko

Že vrabci na strehi čivkajo, da v novih, postmodernih časih prihaja do izgube vrednot naših staršev, do izgube tradicije in pojavljajo se novi, moderni pogledi na družbo in človeka. Med drugim tudi na dojemanje njegovega spola.

Seveda so ti pogledi strogo »znanstveni« in znanost naj bi bila danes še zadnja avtoriteta, v katero se ne dvomi. V resnici pa gre za ideologijo, ki z objektivnostjo (znanstvenostjo?) nima dosti skupnega

Tako je t.i. teorija spola, ki naj bi ločila biološki spol (sex) in družbeni spol (gender), postavila heteroseksualnost, homoseksualnost in transseksualnost postavila na isto raven. Različne spolne usmerjenosti naj bi bile vse enake narave in naj bi imele enake psihološke in družbene značilnosti. Teorija spola sama po sebi ne bi bila problematična, če se ne bi tako divje poskušalo zanikati obstoja človeške narave, saj pojmuje človeško bitje (in tudi njegov spol) kot izključno rezultat kulture, da je moškost in ženskost izmišljotina družbe. To teorijo je posvojilo tudi feministično gibanje, ki tako poskušajo dokazati izključno kulturni izvor spolne identitete. Takšno stališče pa se mi zdi protinaravno in tudi nerazumno.

Fabris Hadjadj, znani francoski filozof, dramaturg in esejist, zelo nazorno pokaže v knjigi Kaj je družina, da je spolnost temelj družbene narave človeka. Takole napiše: »V resnici je prva naravna skupnost družina in ta ni odvisna od pogodbe, ampak je zapisana v mesu. Ni neki poljuben sporazum, ampak izhaja iz nujnosti, brez katere ne bi bilo družbe, ker ne bi bilo rojstev.«In nadaljuje:

»Dovolj je, da se zamislimo nad svojim trebuhom in podtrebušjem, da odkrijemo, da je naša bit po naravi usmerjena v odnos. Če spustim pogled in ga usmerim v sredo telesa, kaj vidim? Svoj popek. Ampak kaj je moj popek? Popek je znamenje, da se nisem ustvaril sam, ampak da izhajam iz drugih oseb, od katerih na splošno prejmem priimek. Kaj odkrijem, če pogled spustim še nižje? Spolovilo. In kaj je moje spolovilo? Znamenje, da nisem ustvarjen le zase, temveč da po svojem telesu težim in grem nasproti drugim.

Spolovilo označuje spolno razliko, razliko med moškim in žensko. Popek pa označuje generacijsko razliko. Spolovilo me definira kot moškega (žensko), popek kot sina (hčer).

Moje spolovilo ni odvisno od moje volje ali odločitve. Določa me kot moškega (žensko).

Popek, ki je brazgotina in penis, ki je kot kazalec, me opozarjata, da sem iz drugega in za drugega ter da sem lahko izpolnjen le z drugim in celo v drugem. Zato dokler je človek sam, še ni človek.«

Hadjajevo razmišljanje pokaže vso absurdnost teorije spola.

Problem teorije spola je potrebno pogledati tudi širše. V ozadju je v resnici potreba po uničenju družine (to so počele in počnejo še danes vse totalitarne družbe in danes govorimo o totalitarizmu globalnega kapitala). Najlaže pa se družino uniči tako, da se iz nje izrine očeta, moža. Ta proces se dogaja intenzivno zadnjih trideset let. Moški so v družini in družbi porinjeni na obrobje, njihova beseda ne pride do izraza. Ko je moški oziroma oče potisnjen na rob (znani psihoanalitik Luigi Zoja pravi, da so nebesa prazna in je Bog – oče izginil), nastane kaos. Ni več možno vzpostaviti vertikalne avtoritete in v družbi prevlada vladavina horde, kardela. V takšnih razmerah odraščajoči otroci niso sposobni razviti osnovne odgovornosti za svoja dejanja, niso sposobni oblikovati vesti, ki nam pove, kaj je prav in kaj ne. Seveda tako tudi umanjka občutek krivde. Skratka, družbo preplavijo nezreli posamezniki, kasneje motene osebnosti, ki so lahek plen vladajočih elit. Ti ljudje nimajo energije za resničen upor, so lahko vodljivi in prilagodljivi. Niso se sposobni avtonomno odločati, drugi jim določajo njihovo identiteto (tudi spolno) – in ta drugi je danes kapital. Tako se ne smemo čuditi vsem norostim in sprevrženostim, ki se danes dogajajo na vseh nivojih, predvsem zahodne družbe, ki je popolnoma izgubila kompas.

50 KOMENTARJI

  1. “Moški so v družini in družbi porinjeni na obrobje, njihova beseda ne pride do izraza.”

    “Skratka, družbo preplavijo nezreli posamezniki, kasneje motene osebnosti, ki so lahek plen vladajočih elit.”

    Tem mislim dodajam še svojo: “V takih razmerah je demokracija, kot je poznamo mi, škodljiv družbeni sistem.”

    • Se opravičujem, ker ti spet težim, ampak tvoja misel se mi ne zdi logična.

      Demokracija, kot jo poznamo mi, je precej kaotična, mislim, da je dobro opisana v sosednjem članku. Pri njej nobena od današnjih elit na nek način ne pride do popolne oblasti. In to mi je v redu. Ljudje se moramo naučiti živeti brez upanja na podporo katerekoli avtoritete, ki ni Bog. Na nek način nas demokracija, kot jo poznamo mi, vodi k samostojnosti in svobodi. Seveda je treba v teh razmerah preživet.

      Če to našo demokracijo začnemo ukinjat, pomeni, da se pojavi avtoritarni sistem. Ampak katera elita bo povedla? Bog se najbrž ne bo šel naših igric.
      Če bi dobili avtoritaren sistem, bi se v državi najbrž povečala produktivnost, BDP, mogoče tudi rodnost (tega sicer ne verjamem). Kljub temu pravim: “Ne, hvala.”

      • ???

        Tako demokracijo si vi gospod J. predstavljate. Kjer se voli po principu en človek en glas, se zadeva izrodi. Naj začneva naštevati primere?

          • Ja, to pa gre. Zanimivo je, da v začetni fazi demokracije, to je v starih grških časih, niso imeli vsi tako danes imenovane volilne pravice.

          • Ja, zakaj? Dobro vprašanje!

            Pa ne samo to. V časih pred Italijo, kot je sedaj poznamo, je bilo na cel kup mestnih državic. Mnoge od njih so se šle nekakšno demokracijo, a so se premislile, ker ni šlo.

            Zastopam mnenje, da je demokracija, kjer so človekove pravice osnova pravnega reda, zgolj domena krščanskega sveta. Ateisti nimajo dostopa do tega sveta.

          • Eh, zlata doba Grčije je bila pa takrat, ko so imeli tirane. Vsaj za nekaj časa.

            Ključen problem je, da vsi verjamejo v nek sistem, ki naj bi bil idealen. Preteklo stoletje je živ dokaz velikih idej in njihovega propada. Pa še kar rinemo s temi idejami, kakšen sistem naj bi bil dober? Za demokracijo je pač treba delat.

            Ne vem, kakšna bo vloga držav v dobi čedalje večje globalizacije in vseprisotnega interneta.

            Kakorkoli, osnovna celica družbe je družina, z moškim kot glavo družine. Ne vem, kako bi opisal vlogo ženske v družini, ampak mislim, da je vsaj tako pomembna ali celo pomembnejša od moške.

            Naslednje mistično telo je Cerkev, kjer je Kristus glava.

            Mislim, da je to dvoje prvo, v kar moramo v sodobnem času vlagat.

          • Gospod J. “da vsi verjamejo v nek sistem”

            Ni treba verjeti. Je dovolj podatkov, da se postavijo kriteriji in potem sledi analiza. Res je, da se kriteriji razlikujejo, ko jih postavlja človekoljub ali pa psihopat.

          • Gospod AlFe,
            Ne strinjam se, da je dovolj podatkov ali pa da analize kaj zaležejo. Življenje je preveč pestro oz. raznoliko oz. kaotično, da bi se ga dalo zajeti s kakršnimi koli kriteriji. Življenju je dana svoboda in vedno pobegne iz okvirjev, ki mu jih postavi ta ali oni “človekoljub” ali pa psihopat.

            Bog je v začetku zase zadržal pravico odločanja o dobrem in slabem.

          • Ja, tako je pač vaše mnenje. Da bom čim bolj točen, naj ponovim nekoliko drugače: “Bolj ko družba upošteva Stvarnikova navodila, bolje ji gre.” In to se vidi, če se le hoče.

            Je pa res, da se bodo vedno našli ljudje, ki bodo sklenili pogodbo s Satanom.

          • “Bolj ko družba upošteva Stvarnikova navodila, bolje ji gre.”

            Ja ampak saj jaz nisem nikoli nič drugače trdil. Kaj pravzaprav TI misliš, kakšno da je moje mnenje?

            Mogoče jaz na družbo gledam kot na skupnost avtonomnih posameznikov (Ali pa recimo, da je družina, kot osnovna celica družbe, nek tak avtonomen posameznik). Mogoče ti gledaš na družbo bolj kot na nekakšno komuno?

          • Gospod J.,
            če se ne motim, se ne strinjava samo v tem, ali je dovolj vidnih oziroma za človekove možgane razumljivih dokazov za tisto najino trditev. Jaz trdim da jih je, če jih je človek pripravljen videti. Človek pa ima seveda popolno svobodo, da Bogu reče ne. In marsikdo sklene posel s Satanom.

            Ja, družina je osnovna celica družbe in kristjani bi morali biti skupnost, ki pa je odprta. Tako jaz razumem krščanstvo.

          • Kot jaz razumem … smo tako skupnost avtonomnih, kakor tudi skupnost neavtonomnih posameznikov.
            Avtonomnih je najbrž več iz Cerkvenega občestva, ni pa to pravilo.

          • Gospod AlFe,
            ne sledim čisto tvojim komentarjem, prej sva se pogovarjala o demokraciji.
            Jaz sicer nisem sklenil nobenega posla s satanom, če to misliš. Se precej držim katoliškega nauka.
            Kako ti veš, kakšna so Stvarnikova navodila za to našo družbo (kot celoto)?

          • “Kako ti veš, kakšna so Stvarnikova navodila za to našo družbo (kot celoto)?”

            Ja, Sveto pismo je kar pomemben izvor. Sicer pa so za pogovor z mislečimi že kako stoletje nazaj katoliški škofje in papež napisali Družbeni nauk Cerkve. Na kratko in zato malo pomanjkljivo bi naša družba morala korakati v sledečih smereh:

            1. Osnova pravnega sistema so človekove pravice in svoboščine.

            2. Država naj se čim bolj umakne iz gospodarstva.

            3. Solidarnost naj postane vrednota in ne z zakoni predpisana dolžnost.

            4. Splošno dobro naj postane vrednota in ne z zakonom določena.

          • Jaz mislim, da stvarnikova navodila veljajo tistim (posameznikom), ki ga želijo poslušati. Ostali naj sami sebi pripišejo težave, ki jih pestijo zaradi neupoštevanja navodil.

            Seveda vsak posameznik okoli sebe gradi družbo, ampak ta družba mora biti svobodna. Posameznikov ne smemo omejevati z nobenimi pravili, pa čeprav smo mnenja, da gre za dobra stvarnikova navodila.

            Zato pravim, da imam raje našo kaotično “demokracijo”, kot pa da gremo samo korak bliže k novi avtoritarnosti, pri kateri bi mogoče celo izgledalo, kot da deluje po stvarnikovih navodilih.


            Kakor sem razumel tvoj začetni komentar, bi ti npr. omejil volilno pravico za nekatere, kar se mi zdi korak k avtoritarnosti.

          • j …”Ostali naj sami sebi pripišejo težave, ki jih pestijo zaradi neupoštevanja pravil”
            ———-
            V tem je bistvo te razprave.
            Ker ravno ti, ki ne verjamejo tem navodilom, kreirajo pravila tudi za tiste, ki jim verjamejo. Zato so ti hočeš nočeš ujetniki njihovih idej, katere pa temeljijo na neupoštevanju omenjenih pravil.

          • Pravzaprav je bilo govora o “Stvarnikovih pravilih”. Ta pravila so najbolje zapisana v samem stvarstvu, v človeku, Svetem pismu, itd. Kdor teh pravil ne upošteva, avtomatsko deluje proti samemu sebi.
            Tako da se ne strinjam s tvojim zaključkom, Amelie.


            ”Ostali naj sami sebi pripišejo težave, ki jih pestijo zaradi neupoštevanja (Stvarnikovih) pravil”

            Ja, to se mi zdi bistvo razprave. S komunizmom obremenjena oseba gleda na ljudi kot na ene reveže, ki jih je treba zaščitit pred samimi sabo.
            Npr. nekaterim “manj sposobnim” zmanjšati volilno pravico, da bodo tisti, “bolj sposobni” bolje uredili državo. To je utopija.

            Ali pa drug primer socializma, ki se ga gre novopečena koalicija Združena desnica: družine z raznimi državnimi donacijami še bolj privezati k socialističnim jaslim.

            Ljudje smo krona stvarstva, ne pa eni reveži.

          • Gospod J. “Npr. nekaterim “manj sposobnim” zmanjšati volilno pravico, da bodo tisti, “bolj sposobni” bolje uredili državo. To je utopija.”

            Ni utopija, je resničnost. Ste že slišali za prosvetljene kralje? Oziroma cesarje, cesarice?

            Pri uporabi besde “sposobnost” pa niste fer. Danes je že skoraj vse znanost oziroma specializiranost. Eden je boljši na enem področju drugi pa na drugem. Torej???

            Gospod J.,
            mislim, da je “enakost” pojem iz socializma. Vsi smo enaki, kajne? Zato je samoupravljanje najvišja stopnja demokracije. Vsi smo imeli en glas ne glede na informacije oziroma neinformacije.

          • Ampak gospod AlFe,
            Ampak takega prosvetljenega kralja so si želeli že npr. izraelci pred dvema tisočletjema…

  2. Odličen članek. Z vsem se strinjam, razen z zaključno ugotovitvijo, da je za vse kriv kapital. Precej marksistično mi zveni: materialna podstat (kapital) določa družbeno zavest (in njene pojavne oblike, tudi družino), in pika. Jaz pa le mislim, da je kapital sam po sebi nevtralen pojem – lahko služi napredku (razvojna paradigma), lahko pa je tudi zlorabljen. Slednje v obliki potrošništva in hedonizma dejansko uničuje zahodno demokracijo in tudi tradicionalne vrednote, tudi družino in končno tudi moškost. Zato pa trdim, da je treba vrednote zahodne, krščanske civilizacije braniti z vsemi sredstvi, sicer bo z Evropo, takšno, kot smo jo poznali, definitivno konec.

    • Moram priznati, Kapodistrias, ponavadi sem precizen (vsaj zdi se mi), zdaj sem pa gladko prezrl ta KAPITAL. Dobro si opazil. Stvar je očitno sublimna. Kapital je zagotovo največkrat podtaknjena beseda zadnjih mesecev. Naključje je izključeno. Volitve so tu. Beseda se bo v negativnem smislu pojavljala v neštetih člankih. Bodimo pozorni na tiste, ki se bodo v povezavi s kapitalom prikazovali kot demokrati in desnosredinci. Pravzaprav, bi novinarji morali vsem političnim kandidatrom postaviti vprašanje, kaj misljo o kapitalu. Ja, res, kaj je to kapital, res mwe zanima. Kdo to ve? Bravo, Kapodistrias!

    • Se strinjam.
      Če ne drugega, je kapital vsaj zelo površno uporabljena beseda v članku. Pri teh stvareh je treba biti bolj precizen.

    • Se strinjam z kritiko povezano s kapitalom – s kapitalom je potrebno delati s pametjo in njegovim zlorabam se je potrebno zoperstavljati. Ne določa mene, vpliva na moj obstoj, lahko ga ustvarjam iz nič z delom in ustvarjalnostjo, lahko ga tudi uničujem.

      Za razliko pa jaz tudi potrošništva ne vidim v tako tragični luči. Namreč, podobno kot Marks kapital, izpostavlja totalitarizem potrošništva Kirkergaard. Branjevke so opravljale svoj poklic vsaj od začetka poljedelstva, pred šest tisočimi leti, čemu bi moralo postati nakupovanje solate kar naenkrat greh.

      Zaničevanje hedonizma je bil, v času propadanja zahodnega rimskega imperija, krščanski kapital. Je tudi danes a spet dvomim, da v takšni meri kot nekoč. Tudi zato, ker ima s hedonizmom težave že sama cerkev. Se mi zdi podobna apokaliptična napoved tisti o propadu kapitalizma, v času začetka aktualne zahodne gospodarske krize, kriza je prišla in odšla – kapitalizem pa še naprej v deluje.

      Tradicionalne vrednote so najnovejši konservativni hip katerega sam že tako zavračam, saj sem liberalnejšega katoliškega nazora. Meni se zdi so tradicionalne vrednote začele prihajat na površje s padcem berlinskega zidu. Zahod je v času hladne vojne čisto v redu shajal s svojo mešanico tradicionalnih in liberalnih vrednot in se mi zdi bo tako lahko shajal še naprej.

    • Zahod je v tem času hladne vojne “iztiril” .. izgubil Sebe. Zato v zadnjem času slišimo toliko besed o praznem prostoru, ki da ga bo napolnil nekdo drug, če ga nismo sposobni napolniti sami.

    • Pa pri tem ne gre samo za prazen prostor v fizičnem smislu ki se kaže v “premalo rojenih otrok”. Gre tudi za prazen prostor v duhovnem smislu, ki se kaže z manjkom identitete (da ne vemo kdo sploh smo). Prazen prostor identitete bodo napolnili tisti, ki to točno vedo. Prostor jim pripravlja naša levica, ki se je svoji identiteti prva odpovedala (sprejela internacionalizem) in jo odvrgla na smetišče zgodovine.

      • Kaj počnejo leve ali katerekoli stranke ne bi vedel.

        Domnevam, da je prazen prostor povezan z apokaliptičnimi napovedmi muslimanske Evrope. Jaz nimam občutka, da ne bi vedel kdo sem. Če prav razumem bi si moral ta očitek tolmačiti skupaj s posiljevanjem s patriarhatom češ, da muslimanski imigranti so pravi moški in prave ženske, saj je muslimanska družba patriarhalna, zato vedo kdo so. Evropejska družba pa ni več patriarhalna, ni več večinsko rimo-katoliška zatorej ni več moških in žensk, ki bi vedeli kdo so, kje je njihovo mesto.

      • Skratka kdor ne ve kdo je mora predvsem bolje spoznati samega sebe. Do ponujalcev bližnjic velja imeti zdravo mero nezaupanja. Marsikdaj se kakšna taka bližnjica prelevi v dolgo mučno potovanje.

  3. Z 90 odstotki tega, kar piše in govori Perko (feminizem, izginjanje moškosti, vse večja konfuzija na področju spolne identitete in usmerjenosti …), se povsem strinjam. Dejstvo pa je, da on samo ponavlja tisto, kar je o tem na Zahodu znanega že vrsto let.

    Predvsem pa: Perko eno govori in piše, drugače pa živi. Sam je vse prej kot alfa samec. V Kamniku imam kar nekaj sorodnikov in prijateljev in ti so mi povedali, da je tam splošno znano, da je Perko, oprostite izrazu, potrčko svoje žene Verene.

  4. Družba v kateri živimo že davno ni več podjetniško kapitalistična ampak je korporativistična. Ne gre za oplajanje kapitala ampak za kapital ki služi ohranjanju moči .
    Židovski masoni so se z metodo inbreedinga takorekoč vrodili v vse pomembne inštitucije družbe: banke,medije, angleško kraljevsko družino.
    Gre za dihtomijo med multikulturnim globalizmom pod krinko liberalnosti in nacijo kot monokulturno duhovno povezano skupnostjo.
    Glavi napad je usmerjen na belega moškega kot varovalca družine in družbenega ustvarjalca.S pomočjo umetne hrane zdravil, raznih motilcev, ki zamnjšujejo testosteron v moškem se znižuje zdrava moška potenca.
    Na drugi strani pa imamo hipergamijo kar pomeni da ženske nezavedno iščejo partnerje z visokim testosteronom.
    Zato tudi begunska kriza ko je med begunci 80% zdravih mladih moških.Privabi jih ženska želja.

    • Ja, lepo povedano, da so korporacije prevzele oblast. Tudi tisto o prehrani in testosterom je zanimivo, vendar mislim, da je ključno vlogo opravilo propagiranje življenjskih stilov, ki nimajo dovolj otrok.

      Skratka! Poteka borba proti Bogu, katerega opis je med drugim tudi Življenje.

      • Pasvizirani moški je tudi vzrok zaradi katerega propada kultura življenja. Kot kulturo nam podtikajo umetnost namesto načina življenja, ki prehaja iz roda v rod in tvori kohezivnost družbe.
        Multikulturna družba v bistvu pomeni družba brez prave kulture vrednot.
        Kristjani bi morali znati zaščiti družbo kot so jo v srednjem veku,ki mimogrede sploh ni bil temen ampak je bilo obdobje razcveta evropske civilizacije.

  5. Kdo je moškega izrinil? Sam se je izrinil. Nihče mu ne ukazuje, kaj naj bere, posluša ali gleda. Res je, da so mediji polni teorije spola, toda obstajajo gumbi za izklop in zabojniki za papir. Moški so v enaki meri kot ženske nosilci idej teorije spola.

  6. Izrinjen ni katerikoli moški, izrinjen je predvsem beli moški. In ni izrinjen samo on, temveč je izrinjena tudi pravica do življenja nerojenega otroka, izrinjena je krščanska kultura, izrinjena je klasična družina itd.

    Kje je vzrok za to? To je rezultat večletnega pranja možganov t.i. progresistov, kaj je “napredno” in kaj spada v “mračni” srednji vek. Očitno so zelo uspešni pri uveljavljanju svojega zakritega cilja.

    Tisti, ki se temu zoperstavljajo, so označeni kot desni skrajneži, populisti ipd. Mnogi popustijo pod pritiskom te diktature. Tudi mnogi beli moški.

    • So bolj konservativni in bolj liberalni katoličani. Pravica do dominacije nad ženskami ni ista pravica kot pravica nerojenega otroka do življenja. Meni, ki sem bolj liberalnega nazora, se zdi nezaslišano, da se mi podtika takšne poglede s strani bolj konservativnih katoličanov. Prosim ne govorit, da vsi katoličani podpiramo konservativne politike.

        • Ne hvala za še dodatno podtikanje.

          Nezaslišano je, da si nekateri komentatorji kar tako, meni nič tebi nič, lastite pravice do mojega prepričanja. Jaz imam bolj liberalne katoliške poglede, ki so drugačni od teh, ki jih tukaj pridigate zato prosim ne upravičujte svojih prepričan v imenu celotnega katolištva. Ali celo v imenu celotnega krščanstva, kar je sploh zlagano.

    • Kar je mračnega je to v kakšna skrajna početja in prakse bi se nekateri radi spuščali v imenu svojih teorij in v imenu takšnega ali drugačnega prepričanja. Del tega je tudi populizem, populizem je ponujanje skrajno enostavnih odgovorov na kompleksna vprašanja – populizem je samo intelektualna revščina.

  7. Tukaj je še ženska stran enačbe enačbe.  Ženska paritvena strategija ima dve temeljni lastnosti.1.hipergamičnost; dobiti samca z najvišjim možnim statusom za potomstvo 2. solipsizem; skozi ženski imperativ se vse njeno obnašanje racionalizira.
    Problem nastane ko skozi feministično ideologijo postane to splošno sprejeto v družbi.
    Moški gledajo na odnose med spoloma skozi ženske oči ne skozi svoje.
    Npr. Tako postane ženska promiskuiteta normalna hkrati pa se skozi spolne kvote ipd. začne omejevanje moškega vpliva v družbi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite