Preganjanje Janeza Janše je v prvi vrsti maščevanje zaradi njegove vloge pri osamosvajanju in demokratizaciji. Predvsem zaradi osamosvojitve in odcepitve od komunistične Jugoslavije! V Jugoslaviji, v Beogradu pod velikim Titovim dežnikom, so se slovenski avantgardisti ob pregovorni srbski duhovitosti in gostoljubnosti vedno dobro počutili. V domovini, v Sloveniji, je ozračje bolj evropsko, bolj hladno in z neprijetno soseščino katoliške Cerkve. Tudi če Janša ne bi bil njihov tekmec za oblast, bi ga tepli iz golega maščevanja. Janša je kakor divjad, ki se svojim lovcem stalno izmika in jim hkrati grozi z velikim in ostrim rogovjem. Nič presenetljivega ni, če je včasih neprijeten in zajedljiv, ampak to je žal splošno razširjena značajska napaka.
Ta nikomur ne koristi in bi se je moral tudi Janša znebiti. Dostojanstvena in nekoliko odmaknjena drža naredi na ljudi velik vtis. Učinkuje celo pri nasprotnikih. Vzbuja spoštovanje in strah. Tak človek se v javnosti redko oglaša, a tedaj s tehtnimi besedami, ki jim je težko ugovarjati. V gostobesednosti se učinek sporočila izgubi in hitro pozabi. Strategija nastopanja v javnosti je za politika izredno pomembna, saj na volitvah nikoli ne zmaga stranka, temveč vedno njen voditelj.
Janševi nasprotniki poštene politične borbe niso sposobni
To je za politika demokratičnih vrlin – sem prištevam tudi Janeza Janšo – skoraj edina možnost, da pride s svojo in s pridruženimi strankami na oblast. Drugih metod nima in je tudi bolje, da jih nima. Nasprotna stran, obremenjena s kompleksom večvrednosti, poštene politične borbe ni sposobna. Za njo se vleče tradicija skrajne levičarske ideologije, ki se na oblasti ali v opoziciji ni sposobna znebiti spletkarskih in nasilnih oblik političnega delovanja.
Če najnovejši manever podtikanja izmišljene denarne afere ne bo uspel, se bo »zbudila« ljudska jeza z razgrajanjem, zastraševanjem, kamenjanjem in obešanjem lutk.
In kaj nam je storiti?
Mlajših politika večinoma ne zanima, starejši pa lahko molimo in ko bo treba, bomo šli na trge in ulice, a ne da bi razgrajali, temveč , da bi podprli politike in stranke s poštenimi nameni. Potem pa na volitve! Na starih svet stoji!
