Vir: Dnevnik
Z izjavo, sprejeto na svojem občnem zboru 12. 12. 2012, se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje civilnim protestom in drugače javno izraženemu nezadovoljstvu ljudi z aktualno politiko, ki si je državljane republike Slovenije izbrala za talce in jim ukradla ne le državo, ampak predvsem svobodo. Smo talci političnih elit, ki si že od osamosvojitve Slovenije lastijo zasluge, ki niso njihove, marveč na referendumu izražene volje državljanove Slovenije, da si želimo svojo lastno državo. Politika je lahko samo v službi volje državljanov Slovenije! Volja državljanov je vrhovni zakon demokracije. Nikakor pa ne volje samoizvoljenih članov strank! Demokracija da! Ne vladavina strank!
Po rezultatih anket proteste slovenskega naroda, ki je z ustanovitvijo samostojne in neodvisne države postal nacija kot uresničena volja občestva po samostojnosti, ki je brez svobode ni, podpira večina! In večina je zakon! Ustava! Zato je naša dolžnost (!) in pravica, da to svobodo obvarujemo pred pohlepom strank. Pred ošabnostjo stranke, ki si je že v svojem poimenovanju prilastila demokracijo kot svojo izključno lastnino in pravico. Res je, da smo del globalne krize t.i. finančnih trgov, ki je le drugo ime za najbolj brutalno izkoriščanje ljudi, zaradi česar je to priložnost za uvajanje najrazličnejših surovih orodij, s katerimi se jemljejo ljudem osnovne pravice, pravice, ki so bile izpisane pred več kot dvema stoletjema v času francoske revolucije in ki se glasijo: svoboda, enakost, bratstvo! In nikakor ni res, da svoboda in enakost ne moreta bivati skupaj, kot nas želi prepričati vladajoča elita! Več svobode bo, ko bo več enakosti, in obratno! Vsi hkrati moramo reči: kriza je umetno povzročena in nihče od nas ni bil pri tem udeležen. Sklicevanje na »vitko državo« in varčevanje je le drugo ime za resetiranje države, ki temelji na socialni pravičnosti in človekovih pravicah. Pravicah, ki nam jih ne podeljuje vladajoča elita, ampak do katerih smo upravičeni, ker smo člani planetarne človeške skupnosti in ne le tiste, ki se danes imenuje Evropska skupnost!
Zato v imenu državljanov, ki nočejo več biti talci ošabne, egoistične, predvsem pa nesposobne politike, izjavljamo:
Slovenski državljani nočemo živeti v prisilno ideološko razklani, sistemsko skorumpirani državi, ki jo vodijo sebični strankarski interesi, povezujoči se s plenilskimi lastniki kapitala, ki so si prilastili lastnino slovenskega ljudstva!
Zahtevamo odstop politikov, ki v imenu strankarskih programov podpirajo plenjenje slovenskega premoženja ter sistematično uničevanje gospodarstva, se spogledujejo z vrhom katoliške cerkve, ki ji je bilo v zadnjih dveh desetletjih vrnjeno premoženje, ki nikdar ni bilo njeno!
Četudi verni, Slovenci nikdar nismo bili in ne smemo biti podložni oblásti: pa naj bo svetna ali posvetna!
Prihodnost človeštva je v sprejetju načel solidarnosti! Revni ne smejo biti še revnejši, bogati ne smejo bogateti na račun obubožanih. Tisti, ki nimajo ničesar (več) izgubiti, bodo bojevali svoj pravični boj do konca! To so naši otroci in vnuki! Ne bojujemo se za lastne koristi, ampak za prihodnost svojih otrok! Zavračamo sistem ustrahovanja. Tisti, ki nas straši, se nas najbolj boji!
Demokracija, za katero danes povzdigujemo glas, je neposredna demokracija, v kateri bomo sami odločali o svoji sedanjosti in prihodnosti! Naši izvoljeni predstavniki lahko govorijo samo in izključno v našem imenu! Vse dokler slovenska država ne bo domovina vseh nas, otrok zmagovalcev, sinov in hčera poražencev, bomo vztrajali v našem boju, ker ne pristajamo na demagoške ideološke delitve! Te smo dejansko presegli že z na referendumu izraženo voljo po samostojni državi vseh prebivalcev Slovenije. Nikdar ne smemo pozabiti, da je bil poziv, da je državljanska vojna končana, izrečen že na prvem zasedanju demokratično izvoljenega parlamenta. Prepričani smo, da zmoremo sami, brez strankarskih »prvakov«, vzpostaviti republiko enakopravnih in svobodnih državljanov, tudi po vojni pobitih, tudi po letu 1991 izbrisanih! Tistih, ki smo leta 1991, ko smo se navkljub preračunljivi in omahujoči Evropi, brez vsakršnih računov odločili, da hočemo biti samostojen, svoboden in avtonomen subjekt zgodovine – kot smo to bili že v času narodnoosvobodilne vojne! Svojo republiko bomo zgradili na novih moralnih in etičnih vrednotah, katerih odmev so tudi sedanje ljudske vstaje!
2. Formiranje prehodne vlade »narodne enotnosti«, kar pomeni strokovno vlado, ki bo hotela in zmogla opravljati svoje naloge v imenu ljudi in za blaginjo ljudi.
3. Razpis predčasnih volitev, na katerih bi morale nastopiti nove politične (ne pa ideološke!) skupine (gibanja!), ki bodo svojo politiko (vodenje javnih zadev) opravljale izključno v skladu z voljo ljudi.
4. Čeprav se je tudi parlament izkazal za prostor (nedemokratičnega) trgovanja, moramo od njega zahtevati, da postane resnični »dom demokracije« in da z vso zavzetostjo in odgovornostjo opravlja svoje naloge, določeno z ustavo. Četudi v nasprotju oziroma v konfliktu z interesi predstavnikov posameznih vladajočih ali opozicijskih strank!
5. Protest ljudi, ljudske vstaje niso »glas ulice«, niso huligansko početje desnih ali levih ekstremistov! So glas ponižanih in razžaljenih! Ljudi, ki jim niso bila vzeta le z delom zaslužena sredstva za življenje – pač pa celo za preživetje! Vzeto jim je bilo dostojanstvo! Dostojanstvo njihovih otrok in vnukov.
Za Društvo slovenskih pisateljev
