Ob bližnjem praznovanju prvega maja smo zgodovinarja, komentatorja družbenega dogajanja in aktualnega prejemnika nagrade Zaslužni raziskovalec ZRC dr. Staneta Grando vprašali o zgodovinskem praznovanju prvega maja, ideoloških pojmovanjih praznika in o aktualnosti delavskega praznika danes.
Stane Granda:
Socialno in nacionalno vprašanje sta eni temeljnih gibal zgodovine. Bolj kot družbene elite prizadeneta široke ljudske mase, ki običajno prvih niti ne zanimata oziroma so se jima za svoje koristi vedno pripravljene odpovedati.
Vrstni red, socialno in nacionalno ni naključen. Brez možnosti preživetja tudi nacionalno vprašanje pri mnogih, razen tistih, ki so jim vrednote nad vsem, izgublja na pomenu.
Ljudje smo sposobni vse zlorabiti. Tudi socialno in nacionalno vprašanje sta bili v preteklosti zelo zlorabljeni. Lahko je z njima manipulirati, vendar s tem nista realno zgubili na svojem pomenu. Manipulacije je najlažje izničiti, če reševanje obeh vprašanj postavimo v center družbenega dogajanja.
Politika, ki njun pomen podcenjuje, hitro izgubi družbeno podporo. Še zlasti, če ne kaže zanju najmanjšega posluha. Slovenska poosamosvojitvena politika pomladnih strank je eden klasičnih dokazov za to trditev. Rezultat prvega kroga nedavnih predsedniških volitev v sosednji Avstriji je resno svarilo, kam nas to lahko pripelje.
Evropski totalitarizmi so v 20. stoletju krvavo izrabili socialno in nacionalno vprašanje, ker ju je demokracija podcenjevala ali celo zanemarjala. Krive niso stiske ljudi, ampak demokracija, ki nanje ni našla ustreznega odgovora.
Delavske pravice, predvsem obveznost vsote in roka izplačila dogovorjene plače kot tudi vseh z njima povezanimi predpisanimi ali dogovorjenimi obveznostmi, so v bistvu sestavni del temeljnih človekovih pravic.
