Nataša Govekar in Ivan Jurkovič sta bila pred časom imenovana na visoki funkciji v vatikanskih službah. O pomenu teh imenovanj smo vprašali Petra Laha, člana uredništva Časnika, ki predava komunikologijo na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, pa tudi prejemnika mandata misijonarja usmiljenja, ki velja na področjo spovedne prakse.
Peter Lah:
V preteklih dneh je papež dvema Slovencema zaupal pomembni nalogi. Dr. Natašo Govekar, docentko na Teološki šoli pri Centru Aletti, je imenoval za direktorico teološko-pastoralnega oddelka pri novoustanovljenem Tajništvu za komunikacijo. Nadškofa dr. Ivana Jurkoviča pa je iz Moskve poklical v Ženevo, kjer bo stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih in Svetovni trgovinski organizaciji. V obeh primerih gre za zahtevni nalogi, ki od človeka predpostavljata visoko raven znanja, delavnosti in odgovornosti, zato ju smemo razumeti tudi kot priznanje za njuno preteklo delo.
Stalni opazovalec pri Združenih narodih v Ženevi opravlja skrito, a dolgoročno izredno pomembno delo na področju svetovne politike. Specializirane mednarodne organizacije namreč vzpostavljajo okvir za sedanje in prihodnje življenje ljudi. Zadostuje bežen pogled na spisek delovnih področij nunciature v Ženevi, da si ustvarimo vtis o obsegu in pomenu nuncijevega dela: razoroževanje, človekove pravice, begunci, migranti, intelektualna lastnina, Rdeči križ, delo, trgovina, zdravstvo, ekologija. Vsako področje pokriva specializirana mednarodna organizacija in kroji temeljna pravila, ki zadevajo življenje vsakega od nas. Predstavnik Svetega sedeža nima formalne moči; lahko pa – z osebno modrostjo in ugledom Cerkve – doprinese k oblikovanju take svetovne ureditve, ki bo prijazna do človeka.
Za razliko od ustaljene dejavnosti nunciature v Ženevi je vloga dr. Govekarjeve manj opredeljena. Je namreč prva direktorica pri tajništvu, ki je bilo ustanovljeno pred manj kot enim letom. Postavljala bo torej temelje inštitucije, ki je eden od prvih sadov reforme “rimske kurije” pod vodstvom papeža Frančiška. Bolj kot vsebina njenega dela je v tem trenutku značilno dejstvo, koga je papež imenoval na odgovorna mesta: prefekt in tajnik sta duhovnika, direktor, namestnik direktorja, tehnični direktor in direktorica teološko-pastoralnega oddelka pa so laiki oziroma Bogu posvečena žena. Temeljna smer reforme je tako jasna: prefekt tajništva je duhovnik in ni rečeno, da bo postal škof ali kardinal. Ključno operativno vlogo dobijo laiki, vključno z ženskami.
