Izjava dneva, Matej Lahovnik: Stavka v energetiki ob nadpovprečnih plačah in ob lastnih nadzornikih ni pravi način

Foto: Radio Ognjišče.
Foto: Radio Ognjišče.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) od 4. do 21. aprila izvaja splošno opozorilno stavko. Stavkajoči so na vlado naslovili zahtevi, da odloči o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva in da do takrat ustavijo načrte odpuščanja. Stavka poteka v obliki zborov delavcev in prekinitev dela. O smiselnosti stavke in širšem kontekstu smo povprašali dr. Mateja Lahovnika, rednega profesorja na Ekonomski fakulteti za področje managementa in nekdanjega gospodarskega ministra.

Matej Lahovnik:

Vsa energetska podjetja v Evropi so zaradi nizkih cen energentov in naraščajoče konkurence v procesu prestrukturiranja poslovanja. Tudi HSE v danih tržnih razmerah ne more biti izjema, zato je usmeritev v racionalizacijo poslovanja skupine pravilna. Pričakoval bi sicer, da se racionalizacija začne na vrhu, saj bi na ta način vodstvo dalo jasen signal odvisnim družbam, da so potrebne določene spremembe in da reže stroške poslovanja tudi pri sebi. V slovenskem primeru pa lahko vidimo, da se je v zadnjem obdobju uprava holdinga HSE razširila iz enega na tri člane, število članov nadzornega sveta pa kar iz 6 na 12. Za družbo, ki ima le enega lastnika, je takšno število članov nadzornega sveta z vidika korporacijskega upravljanja povsem neracionalno, saj je delo nadzornega sveta manj učinkovito in še dražje. Ne smemo tudi zanemariti, da se v holdingu z upravljanjem skupine ukvarja preko 130 zaposlenih in vprašanje je ali je takšno število v času krize še upravičeno. Zato me ne preseneča, da tudi v odvisnih družbah niso pripravljeni na stroškovne reze, čeprav bi se morali prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram.

Stavka v sedanjem času, ko se vsa svetovne energetika ukvarja s prestrukturiranjem poslovanja gotovo ni pravi način reševanja morebitnih sporov, še posebej, ker so plače in druge bonitete zaposlenih v energetiki daleč nad slovenskim povprečjem. Navsezadnje tretjina nadzornikov prihaja iz vrst zaposlenih, zato bi bilo bolj pravilno, da bi svoje poglede glede strategije poslovanja oziroma upravljanja energetskih podjetij uveljavljali preko nadzornega sveta.