IZJAVA DNEVA, Matej Kovač: Teja S-Tuša v zadrugi

Foto: Radio Ognjišče.
Foto: Radio Ognjišče.

V teh dneh so se potrdile govorice, da se naj bi vlada ogrevala za reševanje prezadolženega podjetja Tuš s pomočjo ustanavljanja zadruge. Študija, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, naj bi kot najboljšo rešitev za Tuš pokazala poslovno kooperativo.  Za mnenje o teh rešitvah smo povprašali Mateja Kovača, finančnega strokovnjaka in člana uredništva Časnika.

Matej Kovač:

Zadružništvo je igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju Slovenije. Pa ne v času, ko so slovenski komunisti z Edvardom Kardeljem na čelu po Sovjetskem vzoru, s prisilnim zadružništvom skoraj uničili slovensko kmetijstvo. Zadružništvo je že v začetku dvajsetega stoletja omogočilo, da je kmetstvo na slovenskem podeželju akumuliralo dovolj kapitala, da se je povečala dostopnost do bančnih in zavarovalniških storitev. S tem pa so se tudi povečale možnosti za investicije in blaginja. V tistem času so nastale tudi velike zadružne mreže v Italiji, Španiji, Avstro-ogrski, Nemčiji in Švici, ki naj bi bile sedaj navdih reševalcev mreže trgovin TUŠ. A zgodovine ni mogoče zasukati nazaj.

Prednost zadruge pred gospodarsko družbo (na primer delniško družbo) je, da zadružniki iz zadruge težje izstopijo in so bolj zavezani osnovnemu poslanstvu zadruge. A kar je bilo nekoč prednost, je sedaj slabost. Dolgotrajnost zadružniškega statusa je vse manj privlačna, zato se nove zadruge v razvitem tržnem gospodarstvu skorajda ne ustanavljajo. Izjema so morda zadruge kulturnih delavcev in avtorjev, a tam je edini vložek delo članov, ki preko take oblike združevanja lažje pride na trg. Tudi za dobavitelje je nevarno, če se povežejo v vertikalno verigo s trgovcem, saj jim bo potem otežen dostop na police drugih, konkurenčnih trgovcev.

Verjetnost, da bi se v primeru TUŠ-a zbrala kritična masa zadružnikov, katerim bi banke upnice zaupale, da bo podjetje v njihovem lastništvu vrnilo vsaj del posojil, je mnogo manjša, kot pa da se najde nek regionalno močan trgovec, ki bi prevzel družbo za simbolično plačilo in ob znatnem odpisu dolgov. Če tudi slednjega ne bo, kar je precej verjetno, bo šel Tuš v stečaj. Zanimive trgovske lokacije bodo pokupili drugi trgovci in v njih nadaljevali dejavnost. Kratkoročno bo nekaj narodnogospodarske škode (brezposelni, manjši prihodek kakšnega s Tušem močno povezanega dobavitelja), a čez čas bodo posledice izzvenele, saj bodo potrošniki, ki jih sedaj oskrbuje Tuš, še vedno kupovali dobrine.