Za četrtek, 17. marca, je arbitražno sodišče, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, razpisalo ustno obravnavo, ki pa se je po prisluškovalni aferi Hrvaška ne namerava udeležiti. Dr. Marka Pavliho, rednega profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet, smo vprašali, kakšne so možnosti za nadaljevanje arbitražnega postopka, če Hrvaška v njem več ne bo hotela sodelovati oz. alternative, ki jih v tem primeru vidi.
Marko Pavliha:
“Če sporazum o arbitraži dokončno pade v vodo, kar se utegne zgoditi zaradi hrvaškega “odstopa” ali kasnejšega nespoštovanja morebitne arbitražne odločbe, bi morali Slovenija in Hrvaška iskati rešitve s sredstvi, ki jih določa 33. člen Ustanovne listine ZN, torej s pogajanjem, anketo, posredovanjem, spravo, razsodništvom, sodno rešitvijo, obračanjem na regionalne sodne ustanove ali regionalne dogovore ali z drugimi sredstvi po lastni izbiri.
Razsodništvo že poteka (arbitraža) in vemo, kako je (ne)uspešno, anketa (ugotavljanje dejstev) po moje ne pride v poštev, ker so dejstva že zbrana, regionalne sodne ustanove in regionalni dogovori tudi ne, na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) pa lahko pristanemo le pod pogojem, da bi uporabilo načelo zunanje pravičnosti – ex aequo et bono, s čimer bi se morala strinjati tudi Hrvaška, kar je malo verjetno. Tudi Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu (ITLOS) ne pride v poštev, ker je pristojno le za morske spore, ne pa tudi za kopensko mejo.
Kot sem že večkrat poudaril – in zato sem tudi nasprotoval preslabo “iztrženem” arbitražnem sporazumu – bi bilo najbolje obnoviti pogajanja, tokrat s pomočjo arbitraže v skladu z osmim odstavkom 6. člena, ki bi imela vlogo nekakšnega posrednika in spravitelja. Takšna metoda se je med drugim izkazala za več kot uspešno v primeru spora med Finsko in Dansko, pri čemer bi lahko poglavitno vlogo prevzela oba predsednika vlad, ki sta bolj ali manj neobremenjena s preteklostjo, zlasti s političnimi zdrahami.
Najmanj kar bi se morali politiki dogovoriti na obeh straneh, je nekakšna zamrznitev mejnega spora, brez incidentov in prejudiciranja meje, kar v zadnjih letih počne zlasti Hrvaška. Obetavna novica za ribiče, kopalce, jadralce in druge “porabnike” morja je, da se ne bližajo nobene volitve, ki so običajno botrovale provokacijam in zaostrovanju medsosedskih odnosov.”
