IZJAVA DNEVA, M. Kovač: “Relativna ekonomska nesvoboda tudi razlog novih delovnih mest v Avstriji – in ne pri nas”

Foto: Radio Ognjišče.
Foto: Radio Ognjišče.

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode 2016, ki jo pripravljata Heritage Foundation in Wall Street Journal zasedla 90. mesto. Slovenija je od lanskega leta nazadovala za dve mesti in se na svetovni ravni uvršča v povprečje. Položaj Slovenije na lestvici se je poslabšal tudi na račun prevelikega državnega trošenja, kjer smo prejeli najnižjo oceno na svetu. Za komentar ugotovitev smo povprašali Mateja Kovača, poslovneža in člana uredništva.

Matej Kovač:

Mnogi omalovažujejo pomen lestvice ekonomske svobode, češ da ni objektivna, ali pa da ekonomska svoboda nima zveze z blaginjo in kvaliteto življenja. Ne glede na to, pa ni mogoče zanikati, da mnogim poslovnežem v tujini s katerimi bi radi trgovali ali pa bi radi, da investirajo pri nas, ekonomska svoboda veliko pomeni. Nazadovanje na lestvici ekonomske svobode za njih pomeni slab signal glede poslovnih priložnosti v Sloveniji in glede poslovnih odnosov s slovenskim gospodarstvom. Žal v Sloveniji ni prav dosti ljudi, ki bi jim bila ekonomska svoboda pomembnejša od državnega paternalizma.

V medijih z lestvice izbirajo eksotične države iz drugih kontinentov in jih primerjajo s Slovenijo, da bi bombastično relativizirali pomen nizke uvrstitve Slovenije. Že pripravljavci lestvice sami pa pravijo, da je bolj smiselno če se primerja države znotraj podobnega gospodarskega in kulturnega okolja. Potem dobimo objektivno sliko. Naše okolje je Evropa. Tu smo 37 mestu, tik za Italijo in tik pred Hrvaško, kamor tudi sodimo. Smo štiri mesta boljši od Grčije in 22 mest slabši od Avstrije. Relativna ekonomska nesvoboda pri nas je eden od pomembnih razlogov, zakaj se nova delovna mesta odpirajo v Avstriji in ne pri nas.

V prihodnje bosta gospodarska rast in relativno manjši proračunski primanjkljaj pozitivno vplivala na našo uvrstitev na lestvici, pričakujem pa močne negativne vplive zaradi vse večjega etatizma. Privatizacije so ustavljene, država ustanavlja svoja podjetja in v procesu prestrukturiranja podržavlja nekdaj zasebna podjetja. Povečanje vloge državnih akterjev na trgu pa pomeni še manjšo pravno varnost za vse ostale.