Izjava dneva, J. Letnar Černič: “V Krkovičevem primeru ni jasno ali je podan utemeljen sum za začetek preiskave.”

Jernej Letnar Černič, foto: siol.net.
Jernej Letnar Černič, foto: siol.net.

Tone Krkovič je bil pred dnevi zaslišan na sodišču zaradi sestrelitve helikopterja JLA nad Rožno dolino v Ljubljani 27. junija 1991. Zasebno pobudo za raziskavo je vložila vdova vojnega pilota Tonija Mrlaka, ki je pilotiral helikopter. O pravnem ozadju zaslišanja smo za izjavo zaprosili dr. Jerneja Letnar Černiča, izrednega profesorja za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije.

Jernej Letnar Černič:

V pričujočem primeru je šlo za tragični dogodek, ki je zagotovo povzročil neizmerno trpljenje v pokojnikovem družinskem in prijateljskem krogu, a ključno vprašanje je, če je podan utemeljen sum za začetek preiskave. Državno tožilstvo je kazensko ovadbo zoper gospoda Krkoviča zavrglo, nato je pregon prevzel zasebni tožilec. Gospod Krkovič je bil nato v prejšnjem tednu povabljen na zaslišanje na podlagi 46. člena Kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije in 22. člena Kazenskega zakonika Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki se nanašata na kaznivo dejanje umora in sostorilstvo. Zakon o kazenskem postopku v 1. odstavku 169. člena določa, da se »preiskava se začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje.« Sama pravna kvalifikacija domnevnega kaznivega dejanja se v vabilu na zaslišanje zdi nejasna, vendar o njej ne gre preveč špekulirati pred fazo oblikovanja obtožnice (če bo do nje sploh prišlo).

Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, mora postopati po vnaprej določenih postopkovnih pravilih. V danem primeru ima preiskovalna sodnica tri možnosti, da zasebnega tožilca pozove, da spremeni ali dopolni svojo zahtevo za preiskavo (3. odstavek 169. člena Zakona o kazenskem postopku), da zahtevo za preiskavo odobri, če se z njo strinja (1. odstavek 169. člena); če se pa z njo ne strinja, jo lahko odstopi senatu teh sodnikov, da o njej odloči. Preiskovalna sodnica tako sama ne more zavreči ali zavrniti zahteve za preiskavo, slednje lahko stori samo izvenobravnavni senat treh sodnikov. V vsakem primeru pa do začetka preiskave lahko pride le če sodnica ali senat treh sodnikov ugotovi, da je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje.