V zadnjem času se krepijo napetosti med Saudovo Arabijo in Iranom, ki se krepi in odpira na zahod. Zaslužnega profesorja Draga Ocvirka, poznavalca islama, smo povprašali o razlogih za napetosti med državo z večinsko sunitskim in državo z večinsko šiitsko populacijo, ki se kažejo tudi v vojni v Siriji ter nenazadnje na naših mejah.
Drago K. Ocvirk:
Julija 2015 so se karte v bližnjevzhodnem pokru znova premešale, ko je Iranu uspelo skleniti jedrski sporazum s šesterico velesil. S tem se je namreč končal 13-letni jedrski spor, ki je Iran povsem politično in ekonomsko izoliral in onemogočil v mednarodni skupnosti. Poleg Izraela je sporazumu odločno nasprotovala Saudova Arabija. Ta se namreč od iranske islamske revolucije leta 1979 dalje vse do danes ves čas postavlja proti Iranu. Po eni strani se boji iranskega vpliva na šiitsko manjšino tako v sami Saudovi Arabiji kot v regiji, po drugi pa ponovne politične in ekonomske moči Irana v regiji.
A Saudova Arabija ima v regiji še enega hudega tekmeca: Islamsko državo. Ta je sicer versko-ideološko identična s Saudovo Arabijo, a ji odžira njeno klientelo in predrzno sporoča: »Prihajamo!«. Eden od cilje »kalifa« Islamske države je namreč zrušiti saudsko dinastijo in zavzeti najsvetejši islamski mesti: Meko in Medino. Zato mora Saudova Arabija pokazati, da je samo ona zares »pravoverna« in da »krivoverce«, tj. šiite, preganja enako brezobzirno kot Islamska država. Usmrtitev 56-letnega šiitskega voditelja Nimra Bakerja al-Nimra naj bi bilo jasno znamenje sunitom, kako je varuh »pravovernosti« le Saudova Arabija in nihče drug. Ob tem tudi ne gre prezreti boja za oblast v sami Saudovi Arabiji, kjer mora oslabeli in bolni kralj Salman slediti svojemu sinu Mohamedu, obrambnemu ministru, in skrajnemu vahabijskemu kleru. V strahu pred izgubo dosedanjega vpliva v regiji in oblasti doma je v interesu dinastije zaostrovanje odnosov s šiitskim Iranom, medtem ko Iranu koristi le umirjanje žogice.
