IZJAVA DNEVA, Damjana Pondelek: “Okrepiti zavest, da so v delovnem okolju v ospredju interesi in cilji organizacij”

7
Damjana Pondelek
Damjana Pondelek

Pred dnevi je odmevala razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih. Sledile so številne reakcije, ki so opozarjale na širjenje družbe nadzora in vdore v zasebnost. Damjano Pondelek, strateško svetovalko vodstvom in krizna komunikatorko pri urednica.si, smo vprašali, kako gleda na odločitev sodišča in kaj pomeni za delovne organizacije.

Damjana Pondelek:

V javnosti je po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, da pritožba odpuščenega delavca, v katerega (nedovoljeno) zasebno korespondenco je vpogledal delodajalec, ni upravičena, zavelo vznemirjenje. Češ, »zdaj nas bodo pa takole kontrolirali; adijo zasebnost«. Odzivi veliko povedo o tem, kakšne delovne in medčloveške odnose živimo. V delovnem okolju, kjer na delavca in njegove napake čakajo v zasedi, bomo težko našli spoštovanje, zaupanje in varnost, kar potrebuje vsak kolektiv. Najboljše v soljudeh prebujamo z ustreznim vodenjem, ne s prežanjem na napake in na zasebne misli. Vendar pa delodajalec upravičeno pričakuje, da zaposleni med službenim časom opravljajo službene naloge, na kar opozarja tudi sodišče. Zato je potrebno okrepiti tudi zavest zaposlenih, da morajo biti v delovnem okolju v ospredju interesi in cilji organizacije; potrebe uporabnikov, ki kot davkoplačevalci ali kupci delo sploh omogočajo. Vsaj toliko kriznih situacij, kot jih rešujemo iz naslova neustreznega vodenja organizacij in sodelavcev, je namreč tudi naslova ekscesov posameznikov, ki jim je za cilje, pričakovanja in ugled organizacije ter potrebe drugih prav malo mar.

7 KOMENTARJI

  1. Razumski interesi delavca v podjetju so:
    – čim večja plača za
    – čim manj dela in
    – varno delo.

    Razumska interesa lastnika podjetja sta:
    – čim več dobička in to
    – čim dlje časa.

    Razumski interesi vodstva v podjetju so:
    – čim večja plača,
    – socialni mir, ker se interesi delavcev in lastnika podjetja izključujejo.

    Če lastnik da delavcu kombi z vodovodno inštalaterskim materialom, upravičeno pričakuje, da bo ta kombi koristil pri svojem delu v podjetju. Seveda sme preverjati, ali delavec to tudi dela. Zakaj bi pri računalniku bilo drugače?

  2. …”Okrepiti zavest, da so v delovnem okolju v ospredju interesi”…
    —–
    Če bi bilo v ospredju spoštovanje do zaposlenih, bi ta zavest ne bila problem.

    • Ga. Ponedelkovi se pozna popolna amoralnost. Kakšno spoštovanje neki, njej je kot “krizni komunikatorki” pomebno predvsem vse podrediti “firmi”, maliku, vse žrtvovati za firmo, potem šele pride na vrsto človek.
      Sicer se strinjam da zasebni klepeti ne sodijo v službo, vendar mora najprej biti kaj drugega. Koliko vodilnih opravlja zasebne zadeve med službo? Ali je res razlika samo v tem, da jih znajo bolje zakriti?

      • Huda obsodba. Sem jo šel 3x prebrati in mi je ok. Če bi ti vedel koliko časa ljudje v državnih firmah igrice in stave igrajo. Nek delavec mi je pravil kako on na nočni dela eno uro, potem pretenta stroj in gre spat. Normo je izpolnil.

        Kaj ti je amoralno? Ali so tebi vsi managerji in šefi po defaultu amoralni?

        • Sem bral tudi njen prejšnji komentar o Cerarju in dodatkih za pripravljenost. Mogoče je kriva sreda. 🙂
          Amoralnost je pri nas zelo problematična zaradi 70 let ateizma.

Comments are closed.