Pred dnevi je odmevala razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih. Sledile so številne reakcije, ki so opozarjale na širjenje družbe nadzora in vdore v zasebnost. Damjano Pondelek, strateško svetovalko vodstvom in krizna komunikatorko pri urednica.si, smo vprašali, kako gleda na odločitev sodišča in kaj pomeni za delovne organizacije.
Damjana Pondelek:
V javnosti je po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, da pritožba odpuščenega delavca, v katerega (nedovoljeno) zasebno korespondenco je vpogledal delodajalec, ni upravičena, zavelo vznemirjenje. Češ, »zdaj nas bodo pa takole kontrolirali; adijo zasebnost«. Odzivi veliko povedo o tem, kakšne delovne in medčloveške odnose živimo. V delovnem okolju, kjer na delavca in njegove napake čakajo v zasedi, bomo težko našli spoštovanje, zaupanje in varnost, kar potrebuje vsak kolektiv. Najboljše v soljudeh prebujamo z ustreznim vodenjem, ne s prežanjem na napake in na zasebne misli. Vendar pa delodajalec upravičeno pričakuje, da zaposleni med službenim časom opravljajo službene naloge, na kar opozarja tudi sodišče. Zato je potrebno okrepiti tudi zavest zaposlenih, da morajo biti v delovnem okolju v ospredju interesi in cilji organizacije; potrebe uporabnikov, ki kot davkoplačevalci ali kupci delo sploh omogočajo. Vsaj toliko kriznih situacij, kot jih rešujemo iz naslova neustreznega vodenja organizacij in sodelavcev, je namreč tudi naslova ekscesov posameznikov, ki jim je za cilje, pričakovanja in ugled organizacije ter potrebe drugih prav malo mar.
