Izginjajoča medijska svoboda

21
23

Ta teden smo lahko bežno zasledili novico, da je Slovenija na lestvici medijske svobode znova nazadovala. Tokrat smo pristali na že nečastnem 46. mestu. Nekateri režimski mediji so tako nazadovanje pripisali kar Janezu Janši, ki je očitno zamenjal na mestu »dežurnega krivca« prej tako uporabno RKC. Se še spomnite, kako so pred dvema letoma mediji spremenili novico o 30. mestu v dnevno politično najbolj pomembno temo? Zdaj pa je novica šla mimo nas in je takoj izginila iz prvih strani časopisov in napovednikov elektronskih medijev. Zakaj? Ker sedanji vladi kontinuite to ni v prid s tem tudi dokazuje, kar nekateri trdimo, da je sedanja vlada poskrbela najprej za discipliniranje medijev, ki so ji ideološko tako ali tako blizu. Kdo bi lahko pozabil vesele obraze novinarjev, ko so poročali o porazu SDS-a in izpadu NS-i na zadnjih parlamentarnih volitvah? Kdo bi pozabil pravo medijsko preganjanje, ki ga uprizarjala novinarska srenja pri Janševi vladi? Se še spomnite, kako smo pri vsakem dnevniku morali gledati Pahorja, ki je komentiral namere Vlade RS, še preden smo slišali predstavitev vladnega predloga?

Pred tremi leti smo Slovenci na lastni koži občutili medijski ideološki monopol v naši deželi, da so bili novinarji hiperkritični in krivični do vlade, zdaj pa ga doživljamo v nasprotni smeri, kot servilnost, ki ji ni para, saj novinarji nobene afere ne priženejo do konca. Ne afere »ultra«, ne afere »čista lopata«, ne afere »Dimic, ne afere »bulmastif«, ne afere »Kresal«, ne afere »draga potovanja Türka« (za vsako tako afero bi v medijsko pluralni deželi moral kdo odstopiti) … seznam je tako dolg, da na vrsto ne morejo priti majhne zgodbe kakor so zlorabe službenih plačilnih kartic, službeni km v privatne namene, privatne vožnje z državnimi avtomobili, itd. itn., ki se po malem dogajajo vedno in povsod. Grožnje Jankovičevega sina novinarju Financ ali pa »človeka v avtu z dubajsko registracijo« ekipi RTV sta le srhljiv vrh ledene gore. Gora pa je čedalje večja saj jo opažajo tudi tujci, ki nas uvrščajo čedalje bolj na dno lestvice medijsko svobodne države.

Pahorjeva vlada deluje kot skupek individualistov, ki skrbijo predvsem za lastno bogatenje. Če pri tem propade Slovenija, jim ni mar. Prvo stvar, ki so jo temeljito naredili po prevzemu oblasti je bila podreditev medijev, ki so do danes opustili vsako kritičnost in ne izpolnjujejo več svoje družbene naloge: da javnost obveščajo temeljito, po resnici in pravici.

Trdim, da Slovenija živi v ideološko trdnem medijskem monopolu, ki služi le enemu namenu, da kontinuiteta ostane na oblasti. Pri tem se ne ustrašijo nobenega sredstva. Zdaj vemo, da tudi groženj s smrtjo ne, čeprav so Mira Petka pretepli že pred leti.

Biti novinar, ki hoče priti resnici do dna, posebno ko gre za resnico o kriminalnih družbah, zahteva veliko poguma, ker je najmanjša kazen izguba služba, največja pa umor. Pri nas je dovolj, da novinarjem grozi izguba služba, saj vsi točno vedo, da ne bodo več zaposljivi na medijskem trgu. Kdor se dotakne kontinuitete, njenega mafijsko-političnega kroga in začne odkrivati in pisati o stvareh, ki v naši mali Sloveniji »vsi govorimo in vse vemo« a dokazov nimamo, tisti je izločen in kmalu pozabljen. Z novim zakonom o RTV bo tudi zadnje zatočišče za izobčene novinarje zaprlo svoja vrata. Medijsko pranje možganov državljanov se bo lahko nemoteno nadaljevalo. Komercialne hiše so v tem pogledu še slabše, ker je njihova odgovornost omejena le na »blagajno lastnika«.

Medijska panorama se bo spremenila takrat, ko bomo uporabniki premagali svojo lenobo in reagirali – konkretno s pismi in protesti – zoper medijsko pristranskost. Ko bomo brezdelno zagovornico gledalčevih pravic, zasuli z dopisi na katere bo dolžna odgovoriti; ko bomo v parlament pošiljali toliko e-pošte, da bo strežnik počil; ko bomo razna uredništva zasuli s pošto …

Ali bo kdaj prišel ta čas?

Foto: Rtv Slovenija

21 KOMENTARJI

  1. Golobičevi brezplačniki!

    V soboto zjutraj sta nas v nabiralniku pričakal Dobro jutro in Žurnal. In glej ga zlomka, v obeh intervju z znanim slovenskim podjetnikom iz Nizozemske, ki v prostem času (malo delo?) opravlja še funkciji ministra za visoko šolstvo in predsednika stranke.

    V opozorilo vsem morebitnim odpadnikom v intervjujih GG obračunava z Lahovnikom,čeprav ta nima več nobene relevantne politične funkcije – ZARES!

  2. “Ne afere »ultra«, ne afere »čista lopata«, ne afere »Dimic, ne afere »bulmastif«, ne afere »Kresal«, ne afere »draga potovanja Türka« (za vsako tako afero bi v medijsko pluralni deželi moral kdo odstopiti) … seznam je tako dolg, da na vrsto ne morejo priti majhne zgodbe kakor so zlorabe službenih plačilnih kartic, službene milje v privatne namene, privatne vožnje z državnimi avti, itd. itn., ki se po malem dogajajo vedno in povsod.”

    Ne vem sicer kako avtor razume vlogo medijev vendar, da afere privedejo do konca niso pristojni mediji ampak organi pregona. Seveda v kolikor ne gre za medijske konstrukte o nepravilnostih, takrat ni razlogov za vlaganje obtožnic.

    “Kdo bi pozabil pravo medijsko preganjanje, ki ga uprizarjala novinarska srenja pri Janševi vladi? Se še spomnite kako smo pri vsakem dnevniku morali gledati Pahorja, ki je komentiral namere Vlade RS še preden smo slišali predstavitev vladnega predloga?”

    Mar res? Sam sem pa imel občutek, da z nekaj izjemami, mediji igrajo vlogo zagovornika osumljenega prejemnika podkupnin (spomnimo se samo nekaterih omizij na Odmevih na “neodvisni” nacionalki. In če smo že pri tem, potem velja tudi omeniti poskuse prejšnje vlade z Delom. Včeraj smo celo izvedeli, da lahko v nekaterih primerih časopisna hiša nastopa tudi kot banka :). Na tem mestu niti ne bom omenjal poskusov dirigiranja finski televiziji, kaj naj objavlja in celo zlorabe diplomatskih not in davkoplačevalskega denarja za to. NE vem sicer, kako izdelovalci lestvice to upoštevajo in ali je to kakorkoli vplivalo na oceno.

    “Z novim zakonom o RTV bo tudi zadnje zatočišče za izobčene novinarje zaprlo svoja vrata. Medijsko pranje možganov državljanov se bo lahko nemoteno nadaljevalo. Komercialne hiše so v tem pogledu še slabše, ker je njihova odgovornost omejena le na »blagajno lastnika«.”

    Saj zato pa imamo Radio Ognjišče, Demokracijo, “neodvisni” tednik Reporter in navsezadnje ta portal, kjer počnete ravno to, kar avtor očita domnevno levim medijem, le da ste na “pravi” strani.

    Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, ne zavedaš pa se bruna v svojem očesu?

  3. Snovalci Časnika so lahko navdušeni. RX postavlja Časnik kot antipod “domnevno levim medijem”. Z njegove perspektive je to razumljivo, saj mu Časnik ne da miru niti v nedeljo zjutraj.

    “Jamranje” A.M.Pozniča mi ni všeč, saj je dejstvo, da so se vsi premiki na področju razgaljenja elit zgodili prav zaradi medijev. Finance, Požar in posamezniki s televizij imajo imajo za to velikanske zasluge.

    “Damage control” je sedaj usmerjen na to, da so vsi enaki, levi in desni. Sem optimist in menim, da preusmeritev pozornosti iz velikih mrež na male mrežice ne bo uspela.

    Prvič zato, ker je med podpisniki peticije 571 novinarjev le en raziskovalni novinar, ki je v zadnjem času kaj naredil (Novica Mihajlović -Finance). Nepodpisniki niso jamrali nad ogroženostjo ceha ne pod JJ ne pod GG.

    Drugič, ker tudi domnevni desni poslovni grešniki (na primer: Kraševec, Tovšakova in Slivnik) niso mogli grešiti ne da bi v svoje posle temeljito vpletli levih grešnikov ali pa so bili sami vpleteni v “podvige” levih poslovni mrež.

    Nesorazmernost bo na področju poslovnih malverzacij očitna še bolj kot pri pokrivanju medijskega prostora.

  4. Razumnik, rx-u se zdi Casnik predvsem zabaven. Odlično branje zjutraj pri kavici. Je pa res, da bi si želel bolj resnih in bolje utemeljenih člankov.

    “Drugič, ker tudi domnevni desni poslovni grešniki (na primer: Kraševec, Tovšakova in Slivnik) niso mogli grešiti ne da bi v svoje posle temeljito vpletli levih grešnikov ali pa so bili sami vpleteni v “podvige” levih poslovni mrež.”

    Aha. Torej tudi za t.i. “desne” grešnike, so krive “leve” poslovne mreže. Tudi desne brezplačnike so verjetno sproducirale leve poslovne mreže :)…

  5. Avtor ima marsikaj prav, vendar pa govoriti o tem, da “levi” mediji niso kritični do sedanje vlade, preprosto ne drži. Sam berem Delo, pa sobotni Dnevnik in vidim na lastne oči, kako dobro zna leva stran izvajati samokritiko lastnih uspehov in napak. Dobrohotno samokritiko, ki je namenjena izboljšanju lastnega delovanja.

    Kaj pa desna stran, zmore dobrohotno samokritiko lastne strani? Sam vidim ravno v tem največji problem desnice, enostavno ne zna javno pometati pred lastnim pragom. Kar pa je nujni predpogoj, da se lahko verodostojno loti kritizirati drugo stran. Še posebej pa mora to biti prvo in osnovno vodilo vsakega kristjana.

    Upam, da bo Časnik s svojo uredniško politiko uspel narediti kak korak k izboljšanju v tej smeri. Nekateri avtorji (naj posebej omenim g.Aleša Maverja) obetajo.

  6. Tudi človek ne more svobodno hoditi samo po eni nogi,.opirati se mora na bergle. Iz preprostega dejsva, da v Sloveniji nimamo enakovredno razvitih obeh polov (levega in desnega) , se pač novinarstvo naslanja na bergle, ki pa so politika in kapital. V demokarciji je pač potreben dualizenm,da funkcionira dobro, na svobodni bazi, vse drugo so diktature.
    Da se ocena medijske svobode iz leta v leto slabša, pa je po dvajsetih letih tancanja po eni nogi razumljivo. Medijske hiše so vedno bolj finačno na psu, pri življenju jih ohranjajo samo politično kapitalski interesi, ki odkrito agitirajo za svoj image. Zgodba glavnih medijskih hiš se bo, v vrtincu lastne ujetosti samo še bolj utaplala. In prav je tako, kajti ne moreš starega konja učiti jahati, kot ne dajati novega vina v stare mehove. Stvari se bodo uredile po naravni poti. Narvna pot pa predvideva štiri letne čase, če gre ena setev v nič,, je portebna nova jesen in nova zima , predno imamo zopet možnost za sejanje boljšega semena.

  7. Pri Golobiču bi rekel, da je intervju, ki ga je dal za Žurnal, še najbolj škodil njemu. Pokazal je eno predvsem veliko arogance.

    Praktično vse svinjarije sedanje vlade – ki seveda niso bile posledica kreganja KGB-ja med sabo – so razkrili Požareport, Finance, Reporter. Delo, Večer, Dnevnik, Mladina, Pop Tv – niso razkrili ničesar. Pri bulmastifih so uvedli celo cenzuro, pa se je zgodilo ravno nasprotno, kot so hoteli.

    rx170, a tebe spet daje totalitaristični kompleks? 95% medijev je levičarskih in takih, kot je zgoraj opisanih, ti pa očitaš Časniku, da ni dovolj objektiven, ker ni dovolj levičarski. Pa tvoje konstantno ponavljanje iste lajne, tudi nima učinka. Preveč očitno je, da te moti to, da vsebina ni dovolj levičarska.

  8. Janko, a si morda pomislil, da desnica ne potrebuje samokritike, ker je bila premalo časa na oblasti, da bi lahko počela svinjarije, pa ves čas so ji vsi gledali pod prste.

    Sumim pa, da bi ti rad, da se desnica spremeni v bolj levo. Ta sprememba bi bila pa za Slovenijo zelo škodljiva.

  9. Alojz, vsakdo potrebuje kritiko/samokritiko, ker nihče ni popoln! Samokritiko v najširšem smislu seveda, o tem, kako kaj zapeljati bolje, kako kaj ni dobro in podobno. Predvsem pa dobrohrorno samokritiko, kjer tako kritik kot naslovlljenec kritike ne razumeta kot napad.

    Take javne samokritike desnica ne zmore, levica jo pa prakticira vsakodnevno in v tem je ena izmed njenih ključnih premoči!

  10. Naši medijski ljudje (novinarji in uredniki) so kot žene pijancev. Odlično vidijo vse napake svojih partnerjev in šefov, zmožni so jih tudi povedati. V trenutku pa, ko gre zares – npr. pred volitvami – bodo slepo podprli moža, ki jih goljufa in jih pretepa.

    V velikem zosu smo.

  11. V precejšnji meri se strinjam z Jankom. Četudi bi v celoti držalo, kar trdi Alojz, da namreč desnica ne potrebuje samokritike, ker je bila premalo časa na oblasti, brez samokritike ne bo šlo. Strinjam se, da najpomembnejši dnevniki, kot so Delo, Večer in še zlasti Dnevnik, ne izpolnjujejo kritične vloge z distance, ki bi jo od resnih časnikov pričakoval. Ampak res je tudi, da ni denimo Reporter do grehov “svojih” nič manj prizanesljiv, kot Mladina do “svojih”.

    Na tak način ni mogoče pričakovati, da bo nekoč bolje. Samorefleksija je ključ. Seveda pa je za tak korak potrebna veličina duha, za katero verjamem, da jo na Časniku premoremo.

  12. Janko, ti s svojimi zahtevami po veliki samokritiki desnice pretiravaš.

    Dejstvo je, da zaradi tega, ker je bila desnica večinoma v opoziciji, ni kaj dosti za kritizirati, ker svinjarij tudi niso mogli početi.

    Ne vem pa, zakaj ti je levica tako pri srcu. Pri njih ni nobene take samokritike, kot jo opisuješ. Gre le za take vrste kritike, ki se ji ne morejo izogniti, da ne bi postali neverodostojni.

  13. Jaz na te stvari gledam konkretno, in me filozofiranje v oblakih ne zanima kaj dosti.

    Dejansko pri desnici ni kaj dosti za kritizirati, ker ni dosti svinjarij.

    V takem neravnovesju, kot je v Sloveniji na področju medijev, mi je pa popolnoma razumljivo, da je Reporter bolj prizanesljiv do desnice. Temu lahko rečemo tudi tržna niša.

    To, da je samokritika levice prednost? Kritizirajo v glavnem le tisto, čemur se ne morejo izogniti. Pri tem pa zvesto skrbijo, da ljudje ne bi prišli na idejo, da pa obstaja boljša alternativa.

  14. Vselej znova me presenečajo ljudje, katerih edino politično prepričanje je sestavlja ojdpiska zaljubljenost v velikega Drugega. Ki se imajo za kristjane, pa bednega politikastra častijo po božje.
    Žal se temu približujejo tudi nekateri prispevki Casnika. Na srečo ne vsi, zatorej moram tudi sam pohvaliti trud, ki ga v svojih besedilih navadno izkaže tovariš Aleš Maver.

  15. Carlos, a to govoriš o sebi? In se sam sebi čudiš, kako častiš velikega diktatorja levice?

    Na desni namreč nihče ne časti nikogar. Samo realno gledamo na ta svet.

  16. Kokolo, le koga pa Carlos časti (razen morda samega sebe)? Sicer pa vsak ljubitelj teorij zarote in “paranoičnega političnega stila” misli, da so stvari, kakor jih vidi sam, resnične. Domače branje za naslednji teden: Richard Hofstadter.

  17. Kokolo Carlos časti velikega diktatorja levice, pa ga je sram povedati.

    Seveda je tudi paranoik in verjame v razne teorije o ameriških zarotah.

  18. Alojz, kokolo, kar na dan z imenom velikega diktatorja! N’č bat! Carlos ne grize, ker ni kanibal, pa tudi ti imajo raje mlajše meso.

  19. Sicer počakam do drugega tedna, da si preberete odgovarjajoči sestavek. Razen če ne znate angleško – v tem primeru Vam ga bo v zameno za trideset srebrnikov in duplerico Miltona Friedmana prevedel neimenovani komentator s teh strani.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite