Iz žepov bolnikov s podeželja v zadolženo ljubljansko blagajno

Lekarna LjubljanaNezakonito? Direktor Lekarne Ljubljana: “Ja in ne.”

Javni zavod Lekarna Ljubljana je 23. decembra 2013 odprl novo lekarno v Postojni. Nič nenavadnega, ljubljanski zavod se pač poslovno širi. A širi se na področje, kjer že deluje drugi javni zavod, namreč Kraške lekarne, katerih soustanovitelj je tudi občina Postojna. To po mnenju predsednika Lekarniške zbornice Mirana Goluba ni skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. In je tudi milo rečeno čudno, ker bi občina Postojna lahko poprosila svoj javni zavod Kraške lekarne, katerega soustanoviteljica je, naj odpre pač še eno enoto v Postojni. Dogovori s Kraškimi lekarnami so pravzaprav že stekli, vendar so postojnski odločevalci raje vzeli na svoje območje javni zavod iz prestolnice.

Lekarno v Postojni je ljubljanski javni zavod odprl kar brez – po zakonu zahtevane – strokovne verifikacije, ki pravzaprav šele omogoča legalno odprtje lekarne. Verifikacija je namreč postopek, ki zagotavlja predpisane pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti ali povedano po domače: pacientom zagotavlja učinkovita, varna in kakovostna zdravila. Brez verifikacije lekarna niti ne sme začeti poslovati. Še več, brez verifikacije so v prekršku tudi vsi, ki taki lekarni dobavljajo zdravila. Tako se torej v tem primeru pojavi še vprašanje zakonitosti poslovanja velikih farmacevtskih veledrogerij. Z zdravili se pač ne sme poslovati kar po domače. Tu je zakonodaja zelo jasna in striktna (Zakon o zdravilih, 73. člen).

Postopku strokovne verifikacije lekarne direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej v Slovenski kroniki poniževalno pravi “da nekdo ali neki uradnik ali kdorkoli izda odločbo”. Na eksplicitno vprašanje novinarja, če je lekarna v Postojni v tem trenutku nezakonito odprta, odgovori: “Ja in ne.” Je treba še kaj dodati o naravnanosti k spoštovanju zakonitosti s strani direktorja javnega zavoda Lekarna Ljubljana?

Direktorja iz Ljubljane skrbi dostopnost zdravil v Postojni

Direktor Lekarne Ljubljana je v kratki izjavi za javnost v Slovenski kroniki tudi izrazil skrb za dostopnost zdravil prebivalcev Postojne, ki da je pred skrbjo za zakonito odprtje lekarne. Prebivalci Postojne že imajo lekarno, ki je mimogrede od nove oddaljena manj kot 400 m in bi torej lahko počakali še tistih nekaj tednov, da bi ljubljanski lekarnarji odprli lekarno vsaj z vidika varnosti pacientov, zakonito.

A v primeru nove lekarne v Postojni ne gre toliko za dostopnost zdravil, ki je sicer pomemben vidik za prebivalstvo (ni problem v mestih, pač pa v manjših krajih), pač pa gre seveda za pobiranje finančne smetane. V zadnjih letih se je namreč razpasla “moda”, da župani dobiček iz javnih lekarniških zavodov, namesto nazaj v zagotavljanje kakovosti in večje dostopnosti zdravil (nabava sodobne lekarniške opreme in odpiranje lekarn v manjših, odročnih krajih), preusmerijo v blagajne ustanoviteljev. V primeru Lekarne Ljubljana je to pač Mestna občina Ljubljana.

Poglejmo še ta vidik. Lekarniška dejavnost je precej profitabilna, a ne povsod. Profit je seveda le tam, kjer je veliko ljudi, v velikih mestih, ne pa v majhnih krajih na podeželju. Znano je, da lekarniški javni zavodi, ki imajo enote v velikih in tudi manjših krajih iz profita enot v mestih zagotavljajo delovanje lekarn v manjših krajih.

Ne znam si predstavljati, da bi lekarna na primer v Komnu na Krasu, ki ima 600 prebivalcev, lahko poslovala s profitom. Gotovo so tako Kraške lekarne izgubo v Komnu (pa gotovo tudi v Dutovljah, Podgradu in drugih manjših krajih), lahko pokrile le z dobičkom iz lekarn v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani. Kar pa ni všeč občinarjem v Postojni, ki so z veseljem omogočili, da je se je v Postojno “priselila” Lekarna Ljubljana in onemogočila svojemu zavodu Kraške lekarne odprtje še ene enote.

Seveda bo Lekarna Ljubljana v Postojni pobrala velik del smetane (lekarna je odprta v trgovskem centru!), s tem bo zmanjšala promet Kraškim lekarnam, ki ne bodo mogle več vzdrževati malih neprofitabilnih lekarn. Lekarne v manjših krajih se bodo tako zaprle, prebivalci pa se bodo po zdravila vozili v oddaljene kraje. Na primer prebivalci Komna v 20 km oddaljeno Sežano.

Torej, prebivalci Postojne bodo imeli dve lekarni na dolžini 400 m, prebivalci Ljubljane prav tako, že tako hendikepirani prebivalci odročnih krajev se bodo pa po zdravila vozili v oddaljena velika mesta. Zveni znano? Prav tako se je zgodilo z majhnimi trgovinami na podeželju.

Kam bo šel dobiček iz nove lekarne v Postojni?

Dobiček iz nove postojnske lekarne bo seveda šel v prezadolženo blagajno bogate mestne občine Ljubljana. Nekaj drobtinic bo pobrala tudi občina Postojna na podlagi podpisane pogodbe, ki predvideva tudi finančno nadomestilo. Pri opravljanju lekarniške dejavnosti, ki je javna služba, je to po besedah lekarniške zbornice “nesprejemljivo in nakazuje celo na možnost koruptivnega ravnanja”.

Torej denar mestnih občin, ki bodo sicer pobrale nekaj spogajanih drobtinic, bo odtekal lepo v prestolnico. Tako se bomo na ramenih prebivalcev podeželja in manjših mest “redili” Ljubljančani, ki bomo imeli vedno boljšo infrastrukturo, pa tudi vedno lepše stadione, na vsakih nekaj sto metrov most čez reko in čudovite podzemne parkirne hiše, v katerih bodo lahko za drag denar parkirali obiskovalci “najlepšega mesta na svetu”.

Najbolj bodo seveda “nasrkali” prebivalci majhnih, odročnih krajev, ki se jim bodo pred očmi počasi – zaradi nerentabilnosti seveda – zapirale lekarne. Temu v Sloveniji rečemo “skladen regionalni razvoj”.

Le ena lekarna?

Seveda se vsi javni zavodi zelo bojijo buldožersko agresivne poslovne politike Lekarne Ljubljana, ki se – poleg nezakonitosti – kaže tudi v etično močno sporni kartici zvestobe. Lekarna v Postojni nikakor ni osamljen primer. Lekarna Ljubljana je namreč že posegla na območja Lukovice, Trzina in nekaterih drugih krajev. Je pa Postojna prvi primer vdora Lekarne Ljubljana v večje mesto in morda služi testiranju odziva trenutno obglavljenega Ministrstva za zdravje, ki kljub očitni nezakonitosti (verifikacija!) ni ukrepalo.

Ministrstvo torej ni ukrepalo, Lekarniška zbornica se sicer verbalno odziva, a je brez moči, “buldožer” pa gre naprej po Sloveniji. Se že napoveduje podoben poseg v Litiji, ki spada pod javni zavod Mestne lekarne. Edino kar so uspeli v Lekarniški zbornici konkretnega narediti, je organiziranje enournega protestnega zaprtja lekarn po vsej Sloveniji (razen seveda poslovalnic v okrilju Lekarne Ljubljana), ki pa je pravzaprav tudi tisto uro nosil profit – paradoksalno – Lekarni Ljubljana.

Čez nekaj let lahko ob toleriranju nezakonitega ravnanja Lekarne Ljubljana s strani Ministrstva za zdravje pričakujemo monopoliziranje lekarniške dejavnosti, ko bo ena “mega” lekarna praktično obvladovala oskrbo prebivalstva z zdravili na področju celotne Slovenije.

Kaj to pomeni za nas paciente? Višje cene zdravil, arogantne in nekakovostne storitve farmacevtskega svetovanja. Tako kot se vedno dogaja ob monopolih. In tudi, kot smo videli ob odprtju lekarne v Postojni (brez strokovne verifikacije) možnost za nevarna zdravila. Kar je hudo.

Foto: Aleš Čerin