Iz žepov bolnikov s podeželja v zadolženo ljubljansko blagajno

14

Lekarna LjubljanaNezakonito? Direktor Lekarne Ljubljana: “Ja in ne.”

Javni zavod Lekarna Ljubljana je 23. decembra 2013 odprl novo lekarno v Postojni. Nič nenavadnega, ljubljanski zavod se pač poslovno širi. A širi se na področje, kjer že deluje drugi javni zavod, namreč Kraške lekarne, katerih soustanovitelj je tudi občina Postojna. To po mnenju predsednika Lekarniške zbornice Mirana Goluba ni skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. In je tudi milo rečeno čudno, ker bi občina Postojna lahko poprosila svoj javni zavod Kraške lekarne, katerega soustanoviteljica je, naj odpre pač še eno enoto v Postojni. Dogovori s Kraškimi lekarnami so pravzaprav že stekli, vendar so postojnski odločevalci raje vzeli na svoje območje javni zavod iz prestolnice.

Lekarno v Postojni je ljubljanski javni zavod odprl kar brez – po zakonu zahtevane – strokovne verifikacije, ki pravzaprav šele omogoča legalno odprtje lekarne. Verifikacija je namreč postopek, ki zagotavlja predpisane pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti ali povedano po domače: pacientom zagotavlja učinkovita, varna in kakovostna zdravila. Brez verifikacije lekarna niti ne sme začeti poslovati. Še več, brez verifikacije so v prekršku tudi vsi, ki taki lekarni dobavljajo zdravila. Tako se torej v tem primeru pojavi še vprašanje zakonitosti poslovanja velikih farmacevtskih veledrogerij. Z zdravili se pač ne sme poslovati kar po domače. Tu je zakonodaja zelo jasna in striktna (Zakon o zdravilih, 73. člen).

Postopku strokovne verifikacije lekarne direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej v Slovenski kroniki poniževalno pravi “da nekdo ali neki uradnik ali kdorkoli izda odločbo”. Na eksplicitno vprašanje novinarja, če je lekarna v Postojni v tem trenutku nezakonito odprta, odgovori: “Ja in ne.” Je treba še kaj dodati o naravnanosti k spoštovanju zakonitosti s strani direktorja javnega zavoda Lekarna Ljubljana?

Direktorja iz Ljubljane skrbi dostopnost zdravil v Postojni

Direktor Lekarne Ljubljana je v kratki izjavi za javnost v Slovenski kroniki tudi izrazil skrb za dostopnost zdravil prebivalcev Postojne, ki da je pred skrbjo za zakonito odprtje lekarne. Prebivalci Postojne že imajo lekarno, ki je mimogrede od nove oddaljena manj kot 400 m in bi torej lahko počakali še tistih nekaj tednov, da bi ljubljanski lekarnarji odprli lekarno vsaj z vidika varnosti pacientov, zakonito.

A v primeru nove lekarne v Postojni ne gre toliko za dostopnost zdravil, ki je sicer pomemben vidik za prebivalstvo (ni problem v mestih, pač pa v manjših krajih), pač pa gre seveda za pobiranje finančne smetane. V zadnjih letih se je namreč razpasla “moda”, da župani dobiček iz javnih lekarniških zavodov, namesto nazaj v zagotavljanje kakovosti in večje dostopnosti zdravil (nabava sodobne lekarniške opreme in odpiranje lekarn v manjših, odročnih krajih), preusmerijo v blagajne ustanoviteljev. V primeru Lekarne Ljubljana je to pač Mestna občina Ljubljana.

Poglejmo še ta vidik. Lekarniška dejavnost je precej profitabilna, a ne povsod. Profit je seveda le tam, kjer je veliko ljudi, v velikih mestih, ne pa v majhnih krajih na podeželju. Znano je, da lekarniški javni zavodi, ki imajo enote v velikih in tudi manjših krajih iz profita enot v mestih zagotavljajo delovanje lekarn v manjših krajih.

Ne znam si predstavljati, da bi lekarna na primer v Komnu na Krasu, ki ima 600 prebivalcev, lahko poslovala s profitom. Gotovo so tako Kraške lekarne izgubo v Komnu (pa gotovo tudi v Dutovljah, Podgradu in drugih manjših krajih), lahko pokrile le z dobičkom iz lekarn v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani. Kar pa ni všeč občinarjem v Postojni, ki so z veseljem omogočili, da je se je v Postojno “priselila” Lekarna Ljubljana in onemogočila svojemu zavodu Kraške lekarne odprtje še ene enote.

Seveda bo Lekarna Ljubljana v Postojni pobrala velik del smetane (lekarna je odprta v trgovskem centru!), s tem bo zmanjšala promet Kraškim lekarnam, ki ne bodo mogle več vzdrževati malih neprofitabilnih lekarn. Lekarne v manjših krajih se bodo tako zaprle, prebivalci pa se bodo po zdravila vozili v oddaljene kraje. Na primer prebivalci Komna v 20 km oddaljeno Sežano.

Torej, prebivalci Postojne bodo imeli dve lekarni na dolžini 400 m, prebivalci Ljubljane prav tako, že tako hendikepirani prebivalci odročnih krajev se bodo pa po zdravila vozili v oddaljena velika mesta. Zveni znano? Prav tako se je zgodilo z majhnimi trgovinami na podeželju.

Kam bo šel dobiček iz nove lekarne v Postojni?

Dobiček iz nove postojnske lekarne bo seveda šel v prezadolženo blagajno bogate mestne občine Ljubljana. Nekaj drobtinic bo pobrala tudi občina Postojna na podlagi podpisane pogodbe, ki predvideva tudi finančno nadomestilo. Pri opravljanju lekarniške dejavnosti, ki je javna služba, je to po besedah lekarniške zbornice “nesprejemljivo in nakazuje celo na možnost koruptivnega ravnanja”.

Torej denar mestnih občin, ki bodo sicer pobrale nekaj spogajanih drobtinic, bo odtekal lepo v prestolnico. Tako se bomo na ramenih prebivalcev podeželja in manjših mest “redili” Ljubljančani, ki bomo imeli vedno boljšo infrastrukturo, pa tudi vedno lepše stadione, na vsakih nekaj sto metrov most čez reko in čudovite podzemne parkirne hiše, v katerih bodo lahko za drag denar parkirali obiskovalci “najlepšega mesta na svetu”.

Najbolj bodo seveda “nasrkali” prebivalci majhnih, odročnih krajev, ki se jim bodo pred očmi počasi – zaradi nerentabilnosti seveda – zapirale lekarne. Temu v Sloveniji rečemo “skladen regionalni razvoj”.

Le ena lekarna?

Seveda se vsi javni zavodi zelo bojijo buldožersko agresivne poslovne politike Lekarne Ljubljana, ki se – poleg nezakonitosti – kaže tudi v etično močno sporni kartici zvestobe. Lekarna v Postojni nikakor ni osamljen primer. Lekarna Ljubljana je namreč že posegla na območja Lukovice, Trzina in nekaterih drugih krajev. Je pa Postojna prvi primer vdora Lekarne Ljubljana v večje mesto in morda služi testiranju odziva trenutno obglavljenega Ministrstva za zdravje, ki kljub očitni nezakonitosti (verifikacija!) ni ukrepalo.

Ministrstvo torej ni ukrepalo, Lekarniška zbornica se sicer verbalno odziva, a je brez moči, “buldožer” pa gre naprej po Sloveniji. Se že napoveduje podoben poseg v Litiji, ki spada pod javni zavod Mestne lekarne. Edino kar so uspeli v Lekarniški zbornici konkretnega narediti, je organiziranje enournega protestnega zaprtja lekarn po vsej Sloveniji (razen seveda poslovalnic v okrilju Lekarne Ljubljana), ki pa je pravzaprav tudi tisto uro nosil profit – paradoksalno – Lekarni Ljubljana.

Čez nekaj let lahko ob toleriranju nezakonitega ravnanja Lekarne Ljubljana s strani Ministrstva za zdravje pričakujemo monopoliziranje lekarniške dejavnosti, ko bo ena “mega” lekarna praktično obvladovala oskrbo prebivalstva z zdravili na področju celotne Slovenije.

Kaj to pomeni za nas paciente? Višje cene zdravil, arogantne in nekakovostne storitve farmacevtskega svetovanja. Tako kot se vedno dogaja ob monopolih. In tudi, kot smo videli ob odprtju lekarne v Postojni (brez strokovne verifikacije) možnost za nevarna zdravila. Kar je hudo.

Foto: Aleš Čerin

14 KOMENTARJI

  1. Podobno je tudi v Litiji, kjer deluje Javni zavod mestne lekarne, katerega ustanoviteljica je tudi Občina Litija. O tem, da bodo v Litiji odprli še tretjo (!) lekarno(Lekarna Ljubljana) so na zavodu izvedeli slučajno, ko je bilo z Lekarno Ljubljana praktično že vse dogovorjeno…

    • No , vidite ! Tako to gre !
      Vendar mi ni jasno nekaj : če ima občina pri tem ” koristi ” , se človek vpraša kaj delajo mestni sveti ! Ali je podobno , kot pri nas , v Ljubljani ? Delovanje opozicije mestnega sveta je čisto onemogočeno !! Upam ,da bodo uspeli z idejo Tv prenosov !?
      Pa , saj ni , da bi govoril ….pisal !!

  2. Zakaj pa se glede tega akutnega razvojnega problema župani občin ne povežejo?!

    Kje ste župani? Ali vas je nekdo podkupil, da ste tiho?

    Če vam je kaj do občanov in razvoja podeželskih občin, se takoj aktivirajte, če ne vas bomo poklicali na odgovornost!!!

  3. Svitase, kaj se ti tule meša, saj je župan Postojne sprejel Lekarne Ljubljana, mar ne?!

    Kdo je ta Zdravko, zgoraj, jaz nisem tega komentarja napisal?!

    Kar hočem reči je, da občina kot lastnik lokalnega javnega zavoda, pripusti sebi sosednji javni zavod… Nekdo je tu nor.
    Žal pa vse kar znamo o tem povedat je neko nakladanje o strokovni verifikaciji, dostopnosti zdravil, bla bla bla. Vsem tem strokovnjakom je narobe samo to, da oni niso na visokih položajih, da oni ne odločajo. Popolnoma dol jim visi kaj je s takim sistemom narobe.

  4. Komunistična in totalitarna bedarija so DRŽAVNE ali OBČINSKE lekarne.

    V Albaniji, Srbiji in Parizu dobiš v lekarni ali trgovini apsirin ali lekadol 7x cenejši kot v Sloveniji.

    Veletrgovci in trgovci ( državne lekarne) imajo pri nas monopol. To me skrbi.

    Večina PRISILNEGA zdravstvenega davka ( recimo meni od plače trgajo mesečno 300€) se izgubi v mafijskih rokah in birokraciji, zelo malo poplača material, zdravnike in sestre. Takoj odpraviti državni monopol in nenevarna zdravila ( apsirin) začeti prodajati v običajnih trgovinah, da množična konkurenca 7x zbije cene.

    • Primer iz “gnilega kapitalizma”:
      Zadnjič sem za nekoga šla v Italijo po posebna zdravila, ki se jih pri nas ne dobi (bel recept). S sabo mi je dal “celo bogastvo”, ker bo treba plačati. Na moje začudenje mi je pojasnil, da neka druga (podobna) zdravila, ki jih dobi v naši lekarni, stanejo 600 EUR – plača seveda (zaenkrat) zavarovalnica). Opremljena s tistimi stotitami eurov sem pred italijanskim farmacevtom obstala z odprtimi usti – mislila sem, da ne razumem prav: za dve škatlici je bilo dovolj 17 EUR. Je potreben komentar?

      • dobrih 30x manj.
        Pa še Italija je znana, da je na listi bolj socialističnih EU držav poleg Francije in Grčije.

        Socializem = gnili kapitalizem

        kapitalizem = svobodni trg + pravna država

        socializem = monopol ali kartel ( podmizno)
        + krivosodje, ki dela za oligarhijo ( mafijo)

  5. tole je pa skoraj tip članka, pri katerem bi spodaj pričakoval disclaimer.

    vsaj jaz ga povem takoj – sem lokalec in sem tu vsekakor za konkurenco.

    vzrok:
    res je občina postojna soustanovitelj kraških lekarn, vendar je s soustanoviteljstvom praktično tako, kot z vsakim samoupravljanjem – ne deluje. delujejo zgolj blokade odločitev, ni pa moč doseči premikov.

    lekarna ima npr. velik dobiček.
    če so lekarne naše, pričakujemo, da bomo lahko lekarnam ukazali, da znižajo cene aspirinov in podobno, namesto da ta denar jemljejo kupcem in ga skladiščijo v prevelikih zalogah.
    no, tega se ne da narediti, ker ko se na kupu dobi šesti županov ustnoviteljic, je med njimi toliko medsebojnih izkušenj in zamer, da ne pridejo nikamor. zato želi postojna tudi izstopiti iz te družbe, vendar seveda ne more, ker druge občine temu nasprotujejo.
    če občina torej želi malo pretresti to uležanost lokalnega monopola, ji preostane le ta način, da pripelje neko drugo lekarno (izbira koncesionarja, ko je predvidena v zakonu, bi pomenila tako podhranjeno lekarno, da ne bi nihče vanjo zašel).

    če je zadeva v nasprotju z zakonom, bo pač ukrepala policija. to, kar počne lekarniška zbornica (in ji verjame avtor članka), je pač njeno zavzemanje za status quo (mirno pobiranje dobička v medseboj dogovorno razdeljenih karejih).

    da je lekarniška dejavnost tako regulirana, pa je tako ali tako pomilovanja vredno in ponižuje kupce v neodgovorne ovce.
    zdravilo je podobno nevarno kot npr. motorna žaga, pa za te (vsaj zaenkrat) še ni ‘regulacije’.

    ljubljanske lekarne so lahko tudi pasje, se strinjam, vendar če že moram prenašati enega, mu rad zabelim življenje vsaj s tem, da se mora za teritorij tepst še z enim;)

    • Tudi meni se zdi, da je Aleš padel na finto starih rentarjev, ki jih ogroža novi rentar.

      V večjih krajih bodo pač veletrgovine in velelekarne. V manjših krajih pa bodo manjše lekarne. Le kaj se ima v to petljati država, občina in zbornica. To so iniciative podjetnikov in njihovi poskusi – če so kupci zadovoljni je to win-win pozicija, za kar pri svobodnem trgu tudi gre. Čim manj birokracije, mafije in nadzornikov v tem win-win odnosu med posjetnikom in kupcem.

  6. Zanimivo razmišljanje katerega pomen ne bi rad relativiziral. A se bojim, da bom storil prav to.

    Glede legalnosti vsega v zvezi z zdravjem podpišem vaše razmišljanje.

    A obenem se spomnim našega Mercatorja. V Sloveniji smo z odprtimi rokami sprejeli kapitalizem na področju trgovine. In se odprli velikim trgovskim verigam z zahoda. A, ko je Janković začel podobne navade uveljavljati tudi doma, so odenkrat bila polna usta skrbi za male prisrčne trgovinice.

    Tudi v farmaciji se bomo morali odločiti, koliko kapitalizma hočemo. Ali hočemo priročne lekarne v velikih shopping mall-ih, ali vsem prebivalcem peš ali vsaj s kolesi dostopne lekarne. In nato vleči poteze naprej konsistentno.

    S tem razmišljanjem ne bi nikakor rad bil napoti tistim, ki bodo še naprej razkrinkavali nezakonitosti in upam, da obelodanili še kakšne dokaze za korupcijo. Na vseh koncih se stopnjuje razkrinkavanje korupcije. Hrvati so na tem področju daleč pred nami s tisoči ovadenimi za korupcijo v farmaciji…

    • A spet trosiš o kapitalizmu to, kar ni.

      V kapitalizmu imamo konkurenco, pri nas se je pa bojimo kot hudič križa.

      • Se strinjam s teboj Alojz.

        Slovenija ni nikoli z odprtimi rokami sprejela kapitalizma.

        Mercator se je skoraj 15 let razvijal monopolno, požiral je manjše trgovine, ker je imel zadaj partijski kapital. Hkrati pa kritje politike in birokracije, ki mu je servirala najboljše parcele in preprečevala konkurenci ( takrat je bil samo Špar), da bi se mu približala.

        Mercator je imel cca 20% višje cene izdelkov, sumim pa, da sta Tuš in Spar z njim šla v kartel.

        Celo poslanec Slak in NSI sta podpirala Mercatorjev monopol in sta pomagala uničevati večanje Spara v Ljubljani.

        Zadnjih 5 let pa sta predvsem Hofer in Lidl precej zbila cene.

        Danes je Mercator še vedno najdražji. In ima velike izgube. Še vedno pa se vsa politika trudi, da ga ne prodajo, ampak, da ga bomo skupaj z njegovimi izgubami reševali spet davkoplačevalci.

        Mafijski oz. tovaršijski oz. centralno -planski ( podmizni) kapitalizem oz. še ena od ZLORAB oz- posiljevanj kapitalizma.

  7. “Verifikacija je namreč postopek, ki zagotavlja predpisane pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti ali povedano po domače: pacientom zagotavlja učinkovita, varna in kakovostna zdravila.”

    To je en bulšit. Gre se samo za denar in nič drugega. Nobenega ni briga za paciente, ne občino ne lekarne. Oče je pri obstoječi lekarni že večkrat dobil napačna zdravila in preveč zdravil, ki jih ni porabil. Kljub temu, da jih je hotel vrniti, mu je bilo rečeno naj jih obdrži oz. porabi. Končala so v peči z drvmi. Plačala pa jih je zavarovalnica oz. mi vsi. Tako se to dela…

Comments are closed.