Iz MNENJA Z MERO: 25. junij in Prešernova “Slovenšna cela” ter V iskanju izgubljenega spomina

1
213

aljazev stolp drugicS predstavitvijo knjige Mnenja z mero smo v njej zbrane kolumne tudi umaknili s spleta in jih boste lahko brali le v knjigi, ki je do jeseni na voljo za nakup samo preko naročniške strani na Časniku. Vsak teden vas bomo torej spomnili na pasus iz preteklih, a še vedno zelo aktualnih prispevkov, ki jih lahko v celoti preberete v knjigi Časnika in tako podprete njegov nadaljnji obstoj.

Miha Movrin: 25. junij in Prešernova “Slovenšna cela” (22. junij 2012)
V čem je ta čast dežele? V čem je identiteta Slovenšne? Nedvomno najprej v jeziku, zgodovini in kulturi v najširšem smislu. Toda kakšni kulturi? Je to katolištvo ali je to protestantska reformacija? Ali pa sta to svobodomiselstvo in kasnejši liberalizem? Je to OF in revolucionarni komunizem ali pa je to predvojna demokratična tradicija in vojni antikomunizem? Je to temačni ekspresionizem Daneta Zajca ali pa je to ljudska dostopnost Janeza Menarta? Je to idejna dediščina slovenske pomladi in osamosvojitve? Je v slovenski naravi socialistična solidarnost ali pa slovenski podjetnosti bolj ustreza svobodnejši laissez-faire marketizem?
Simon Umek: V iskanju izgubljenega spomina (29. september 2012)

Za razliko od Beckettovih potepuhov, ki v pričakovanju Godota počasi spoznavata, da prihodnosti ni, preteklost si je treba izmišljati, sedanjost pa je poigravanje s preostalimi spominskimi usedlinami, lahko odkrijemo nekaj drugega: ravno Slovenci posedujemo dokaz, da prihodnost obstaja in da si preteklosti ni treba izmišljati, sedanjost pa ni zgolj poigravanje s spominskimi usedlinami, temveč dejavno ustvarjanje svetle prihodnosti.

Namreč slovenska osamosvojitev se je mnogim, tudi v času slovenske pomladi, zdela le pobožna želja, večini pa celo utvara. Vendar je osamosvojitev Slovenije uspela. Gre za danes že skoraj izgubljene iluzije, ki se očitno uresničijo le ob posebnih zgodovinskih trenutkih. Osamosvojitev in konec totalitarizma nista izmišljena preteklost. Zrasla sta iz spomina po pristni svobodi, ki leži nekje globoko v človeški notranjosti.

 

1 komentar

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite