Iz Kelmorajna poleg grozne novice grozni molk

41
233

kolnKöln – eden izmed evropskih duhovnih in industrijskih prvakov

Še smo v šoku. Ravno okrog praznika Svetih treh kraljev so nas s pomenljivo zamudo doletele novice o nasilju nad ženskami, ki se je zgodilo na silvestrski večer v Kölnu. Le nekaj deset metrov od relikvij svetih treh kraljev je zajetna množica moških otipavala, okradla, tolkla, zaničevala, v vsaj dveh primerih celo posilila, v okolici katedrale in železniške postaje nahajajoče se ženske.

Ti, trikraljevski Köln – Kelmorajn, nekoč ena izmed evropskih duhovnih prestolnic ter starodavni romarski cilj tudi Slovencev, kaj nam ob prazniku Gospodovega razglašenja razglašaš s tem mračnim dogodkom? Ti, eden izmed zgodovinskih prvakov evropske industrializacije, do mere, da še danes premogu po domače pravimo „koln“, kakšno fazo razvoja naše celine naznanjaš tokrat?

Kellejeva nad molčeče feministke

Na Sedmograškem v Romuniji rojena nemška novinarka in publicistka Birgit Kelle je kmalu po silvestrskih dogodkih v Kölnu za NWR napisala kolumno „#Aufschrei 0.0 – Če feministično ogorčenje izostane“. Kolumno so povzeli drugi nemški mediji, med njimi Focus Online. Vsebina kolumne je dobro razvidna že v naslovu. Le na Nemškem bi moral živeti, da bi jo razumel s prve.

Twitterski hashtag #Aufschrei (sl. krik) še danes velja za enega najbolj uspešnih v nemškem govornem področju. V obtok je bil spuščen pred tremi leti, ko se je vesoljno nemštvo zgražalo nad FDP-jevskim politikom Rainerjem Brüderlejem. Slednji je bil zaradi neprimerne opazke o neki novinarki obtožen seksizma in sovraštva do žensk. Ogorčenje je bilo splošno, obračun z njim in sploh z mačistično kulturo medijsko zmagovit. Feminizem in sploh ženski svet je lahko bil zadovoljen.

Birgit Kelle sprašuje, zakaj se kaj takega ni zgodilo vsled kölnskih dogodkov. Nobenega takojšnjega in splošnega ogorčenja, nobenega hashtaga #Aufschrei2016, nobenih jeznih protestnic, še mediji so se obotavljali povedati resnico, še policija se je izmikala nastavljenim mikrofonom. Pa vendar je bilo posredi nekaj obsežnega, nezaslišanega, kriminalnega in do žensk direktno popadljivega. Kellejeva ugotavlja, da „storilec ni bil pravi“. Takole piše: “Očitno je šlo za moške z migracijskim ozadjem. In ravno zato ostaja feministična mreža tiho. Kratek pregled skozi Twitter, Emma Magazin, Missy Magazin – ti običajno garantirajo refleks ogorčenja – pokaže: nobene reakcije.”

Čudni sadovi feministične radikalizacije

Kaj je narobe s feministično mrežo, če „ponori“ ob seksistični izjavi nekega menda opitega politika, molči pa, ko več sto moških „z migracijskim ozadjem“ na javnem mestu grabi po ženskah, posiljuje, jih okrade in jih načrtno psuje (pri nekaterih med prijetimi osumljenci so namreč našli listke z iz arabščine v nemščino prevedenimi zaničevalnimi izrazi za ženske – kar je znak načrtnosti)? Kaj je narobe s feministkami, da, preden stopijo v bran napadeni in ponižani ženski, preračunljivo pogledajo, kdo je napadalec?

Ni treba klicati na pomoč Romana Vodeba, da uvidimo zanko. Narobe je to, da se je feministično gibanje v zadnjih desetletjih izrazito in enostransko politiziralo ter ideološko radikaliziralo. Feminizem danes bolj asociira na skrajno levičarstvo, na do absurda prignano idejo politične korektnosti, na ekscentrične akcije in na teorijo spola kot pa na prvinsko obrambo ženske in njenih pravic.

Ko je v minulih dneh tovrstni feminizem dal na tehtnico nasilneže z migracijskim ozadjem na eno stran ter od njih napadene kelmorajnske dečve na drugo, se je odločil za molk. Biti takoj, odločno, jezno in glasno na strani napadenih žensk, bi namreč lahko podrlo mit, ki ga je leva sredina z naporom gradila zadnje leto – mit o nedolžnem migrantu. Hišica iz kart ni smela pasti – tak je bil politični „Befel“.

Nobenega prostora za „Kölnrelativierung“

Od tod tudi poskusi relativizacije kölnskih dogodkov – Nemci so brž skovali izraz „Kölnrelativierung“ – s strani nekaterih feministik in med njimi prvoizpostavljene novinarke ARDa Anna-Mareike Krause: češ, saj se tudi v okviru Oktoberfesta zgodijo seksistični izpadi in posilstva; češ, seksizem in posilstvo sta doma v Evropi in nista prišla semkaj z migranti. Oboje je seveda po svoje res. Toda na koncu takšne poskuse relativizacije spodnesejo sama kölnska dejstva: obsežnost, agresivnost in način kölnskih napadov so tudi po analizah policije svojski in nekaj novega v zahodnoevropskem prostoru.

Migranti so pač za dominantne medije in politike „Lieblingsopfergruppe“ (ljubljena skupina žrtev), meni novinarka in publicistka Michèle Binswanger v švicarskem časopisu Tages-Anzeiger (link). Migrante se rado ščiti, ker se bojimo rasistične eskalacije domačega prebivalstva (prav v teh dneh je „Mein Kampf“ po sedmih desetletjih spet na prodajnih policah). Toda to molka ob kelmorajnskih dogodkih, celo njih relativizacije in olepševanja, ne opravičuje.

Zaključimo z besedami Binswangerjeve: “Begunska kriza ni otroško igrišče za socialno slepe idealiste, temveč je dolgoročen in naporen proces, ki ima svojo ceno. Ničemur ne služi, če zaradi strahu zadeve olepšujemo. (…) Tisti, ki živijo tukaj, morajo spoštovati ženske in njihove pravice – bodisi tukajšnje ženske, bodisi lastne hčere in soproge. O tem se ne pogajamo.”

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

41 KOMENTARJI

  1. Skozi privilegirano manjšine do večine, kar migranti so, je mogoče uveljaviti povsem drugačen pogled na moralo in etiko ter odgovornost.

    Tega smo navajeni tudi v Sloveniji.

  2. Levica samo sebe in vse nas postopoma spravlja v brezizhoden položaj. S tem, ko se levica selektivno bori proti seksizmu, homofobiji in rasizmu na desnici, hkrati pa molči o dogodkih v Kölnu, je dala misliti tudi ljudem, ki jih družbena vprašanja ne zanimajo preveč. Migrantska kriza namreč spravlja Evropo v povsem nov položaj. Problem ni le masovno in nenadzorovano priseljevanje, problem je, da največji del priseljencev predstavljajo mladi moški, ki imajo malo možnosti v novem okolju dobiti partnerko. Neizogibno socialno prikrajšanost bo torej okrepila še seksualna frustracija, kar je recept za politično radikalizacijo, tudi če bi ne bilo islamizma. New York Times poroča, da v kategorijo mladih moških spada 71% azilantov na Švedskem in da od populacije nedavnih migrantov mladi moški predstavljajo 10% vseh mladih moških v Nemčiji. Tako podrto spolno ravnotežje pa ima nujno posledice za družbeni mir in stabilnost, še posebej ob trku s kulturo, ki ima tako drugačne vrednote glede vloge žensk. Če bi bilo priseljevanje postopno, bi mehanizmi integracije nemara lahko ublažili posledice trka kultur. Povsem nemogoče pa je, da neka sekularna, miroljubna družba lahko brez konflikta absorbira tako nenaden in masoven vdor priseljencev, izhajajočih iz povsem drugačne kulture. Čas je, da levica neha instrumentalizirati migrantsko vprašanje za svoje ozke politične interese (podobno velja za instrumentalizacijo istospolnih) in da se sooči z realnostjo. V nasprotnem primeru drvimo v situacijo, ko bo politično nihalo zanihalo močno proti desni. Pater Cestnik je nedavnem v tvitu to upravičeno poimenoval »igra s hudičevim repom«.

  3. Demokrati guljufajo na volitvah, feministke zagovarjajo islam, antirasisti napadajo belo raso; pozdravljeno 21. stoletje
    @humourdegauchee, 11.dec.2015

  4. Vtipkajte v google Lara Logan Delo , pa boste našli zanimive podobnosti v dejanjih arabcev in komentarjih naših FDV-jevcev

  5. Nedavno umrli francoski antropolog René Girard je bil prepričan, da je naravno družbeno stanje nasilje in tega dejstva bi se politiki morali zavedati, ko odločajo o usodi svoje države. Njihove poteze bi morale imeti ta imperativ grožnje nasilja pred očmi. Ob začetku masovnega migracijskega vala, so nam postregli s sliko malega utopljenca na plaži, da bi čustveno omehčali Evropejce. Samo nekaj mesecev kasneje, se je dogodila realnost Kölna, ki pa so jo mediji hoteli (morali) prikriti, da bi slika malega utopljenca držala ljudi v prepričanju, da nevarnosti nasilja ni.

    • Kdor ima spomin malo večji od zlate ribice, dobi vtis, da je vse to načrtoval nekdo, ki ima denar, medijsko podporo.

  6. V gorečem grmu komunizma se je tudi slovenskemu "preroku krščanske filozofije" Tinetu Hribarju prikazalo peteroknižje in krščanstvo nasploh v povsem novi luči. Projekcija dogajanja izpred več tisoč let v današnji čas in razmišljanje ob tem so dokaz, da dojemanje trenutka in časa po Saši Vugi ni slučajen pojav med ljudmi, ki jih mediji uvrščajo v vrh slovenskih intelektualcev. Objava Hribarjevega članka v Delu pove vse! Hribar namreč išče vir nasilja prav v kriščanskem izročilu.

    • Na primer zadnjič na RTVSLO v dokumentarcu o Stanetu Kavčiču se je lepo videlo vzorce obnašanja, ki so se ohranili do danes: Odločanje o usodah ljudi navidez izključno na podlagi ideologije. Seveda dejanski vzroki niso bili in niso nikoli ideološki ampak vedno praktični – ohranitev oblasti, pohlep po moči, premoženjske koristi in podobno; Vsekakor ne splošno dobro.

  7. Kako se je pa Vatikan odzval na Kolnske dogodke, glede na trditve, da so Muslimani naši bratje in pozive “eno begunsko družino v vsako faro”?

    Tudi ne razumem, zakaj fokus na en del feministk, ko ima pa CELOTNA levica problematičen odnos do evropskih muslimanskih fundamentalistov in njihovo kršenje pravic ženskam zavija v celofan spoštovanja različnih kultur.

    Veliko sprenevedanja in dvoličnosti je tudi na drugi strani, izpričani šovinisti, ki aktivno podpirajo seksizem in objektivizacijo žensk, so se kar čez noč prelevili v največje zagovornike ženskih pravic, močno dvomim, da bi bili odzivi enako ogorčeni, če nasilneži ne bi bili Muslimani.

    Še najbolj načelno držo imamo desne feministke, ki se za pravice žensk zavzemamo vedno in povsod, ne glede na to kdo jih krši in ki hkrati podpiramo veliko bolj konzervativno azilno politiko kot pa jo že nekaj časa forsirajo evropske elite in nam tako delajo izjemno škodo.

    • Če bi malo manj svoje energije usmerile v feministične boje, pa več v družinsko življenje in materinstvo, bi naš kontinent mogoče zmogel brez imigracije. Tako kot gre zdaj pač ne more brez priseljevanja, a naj bi sami starčki za starčke skrbeli?

      • IF: “… zdaj pač ne more brez priseljevanja,…”
        ===================

        To ni prisiljevanje, to je invazija, v bistvu na robu vojnega stanja.

        • Invazija in ne priseljevanje!
          Gre za nori socialni inženiring. Ko se “uvozi” milijon samskih mladih moških so težave zagotovljene. Samo v kakšni nori glavi se lahko porodi takšna ideja, da bodo ti reševali EU.

          • Takšna diplomacija je, se mi zdi, čisto v nemškem stilu; Niti malo subtilnem ali rahločutnem. Od daleč vabijo s sladkimi obljubami, ko pa prideš tja pa ugotoviš, da iščejo predvsem poceni delovno silo.

      • Če bi vi malo manj svoje energije porabili za napadanje feministk ter raje več prispevali k negi, vzgoji otrok in nasploh ustvarjanju družinam prijazne družbe, bi bila tudi nataliteta višja.

        Starčki bodo prej ali slej pomrli, brez migracij bi se število prebivalcev zmanjšalo, bilo bi pa bolj homogeno in tako manj problematično. Tako se bo pa bistveno spremenila verska in rasna struktura kar, zaradi velikih kulturnih razlik, prinaša veliko verjetnost spopadov na stari celini, a si res to želimo?

        • Starčki bi že umirali, obenem pa tudi nastajali. Za razliko od otrok. Ergo: počasi bi bili sami starčki. Manj nevarni bi pa bili, to pa res; za letat za frajlami; počasi bi se tega odvadili tudi zato, ker bi pozabili, kaj so to frajle. Te bi bile samo še na spletu, na pornografskih straneh. 🙁

          • Ne verjamem, da bi se zgodil takšen prosti pad. Ko bi se demografska slika in posledično standard ljudi tako zelo poslabšal, bi se prebivalci, predvsem pa politiki morali resno soočiti s tem problemom in nataliteto postaviti kot prvo prioriteto. Uvoz migrantov je potuha za nesposobne politike, instant rešitev, ki pa se bo na dolgi rok vrnila kot bumerang.

          • Ko enkrat ni več dovolj žensk v rodni dobi nimaš več kaj natalitete reševat. Še najmanj s takimi preostalimi, ki “nočejo biti stroji za rojevanje”.

          • Zaenkrat je žensk v rodni dobi še dovolj. Treba bi bilo pač začeti aktivno promovirati idejo družine, postaviti jo v center družbe kot pravi Orban, tudi s finančnimi vzpodbudami, in to ne tiste preživele oblike kjer so bile ženske res zgolj stroji za rojevanje ampak moderne skupnosti dveh enakopravnih oseb, ki si delita skrb za otroke. Vse raziskave kažejo, da se ženske odločajo za (več) otroke, kadar imajo ob sebi zanesljivega partnerja, torej spet so moški tisti, ki morajo odgovorno odigrati svojo vlogo.

            Za Slovenijo je značilen tudi beg možganov ki nam ravno tako slabša demografsko sliko, tu imamo še veliko rezerve, prav tako v diaspori, ki bi jo lahko povabili nazaj v domovino njihovih (starih) staršev.

            Rešitve so ampak nihče se s tem vprašanjem resno ne ukvarja in to je slabo in na dolgi rok pogubno za naš narod.

          • Kakšni stroji za rojevanje neki, skozi celo zgodovino človeštva in še zlasti zahodne civilizacije ste bile ženske najbolj oboževana bitja pod soncem; z izjemo morda kultur, ki so zašle v homoseksualnost in potem ponavadi tudi hitro propadle. Oboževane ste bile prav zaradi ženskosti, ne zaradi enakosti moškemu.

          • Feministka… na dolgi rok pogubno za nas narod.
            …………
            Se strinjam da je zaenkrat zensk dobolj. Problem je kot pravis da druzina v druzbi nima svojega mesta. Kolikor vem se je za to mesto potegovala Cerkev in pa desnica v narekovaju.

          • Še to … desnica v narekovaju zato, ker ni prišlo do normalne demokratizacije prostora, ker ni prišlo do precišcenja idej oz. vrednot.

          • @IF
            16.1.2016
            0:24

            Moj pogled na zgodovino ni črno bel se pa nikakor ne morem strinjati s tvojo osladno romantično oceno. Nekatere ženske so bile oboževane, dokler so plesale po moških notah, večina njih pa zatirane, manjvredne, poniževane …

            Žlahtni feminizem ne želi spreminjati žensk v moške. Želi njihovo enakopravnost in enakovrednost ob tem pa ohraniti njih lastno, žensko identiteto, vendar takšno kakršna v resnici je in ne takšno, ki ustreza moški predstavi o ženskah.

          • @Amelie

            Družina je naše edino upanje za prihodnost. Desne feministke nismo proti zakonu ali družini, podpiramo pa prerazporeditev moči in vpliva znotraj nje. Moti me, da se ženske na desnici predstavlja tako enodimenzionalno, poudarja zgolj njihovo materinsko vlogo, ki je seveda izjemno pomembna, ampak ženska je še veliko več, je tudi bojevnica, kraljica, svečenica, divja ženska…

            Cerkev in krščanska desnica bi morala stopiti na čelo gibanja za prenovo družine in ženske pravice in v tem slediti Jezusovem nauku, ki ni razlikoval med spoloma. Rabimo novo krščansko revolucijo, v prvi so ženske odigrale pomembno vlogo nato pa bile odrinjene na stranski tir, za kar in tudi za sramotno sodelovanje pri preganjanju “čarovnic” bi se jim morala Cerkev opravičiti in jim sedaj nameniti večjo in pomembnejšo vlogo znotraj institucije.

          • “… ženska je še veliko več, je tudi bojevnica, kraljica, svečenica, divja ženska…… ” p. Anselm Grün

          • @pavel

            Nisem trdila, da je to zraslo na mojem zelniku ampak tudi na Anselmovem ni. O tem je nekoč pisala že neka grška avtorica.

          • To o zatiranih, manjvrednih, poniževanih ženskah v preteklosti zahodne civilizacije je v veliki meri floskula.

            Recimo, če primerjam življenje meščanske ženske na Slovenskem 19.stoletja ali časa do druge vojne z žensko v mestu danes, mislim, da je bila včasih v povprečju mnogo bolj gospa in tudi, da je ženski danes veliko težje.

            Res pa, da so včasih redke delale karijere in recimo magisterije in doktorate. Ki so tako ali tako v večini sami sebi namen.

            Neskončno bolj vljudni in spoštljivi so bili včasih moški do dame kot danes.

        • Z vašimi pogledi se kar precej strinjam, vendar pa morate priznati, da je feminizem sam po sebi precej skrajnostni pogled na družbene probleme, aktivizem par excellence.Nestrinjanje s feminizmom še ne pomeni napad na ženskost.

    • Feministka: “Tudi ne razumem, zakaj fokus na en del feministk, ko ima pa CELOTNA levica problematičen odnos do evropskih muslimanskih fundamentalistov in njihovo kršenje pravic ženskam zavija v celofan spoštovanja različnih kultur.”
      =====================

      Če se kje zgodi ekološka katastrofa se pač pričakuje, da se bodo oglasili ekologi in ne društvo avtomehanikov.
      Enako je bilo pričakovati odziv feminist pa se niso. In kot pravilno ugotavljaš se tako obnaša bolj ali manj celotna levica še posebej ekstremna. Če se že oglasi kak zmeren levičar pa je očitna podpora skrajnih levičarjev na strani vilkomen politike in skušanje prikrivanja zločinov migrantov. To se je pokazalo, da je kar evropska politika, prikrivali so vsi, v Nemčiji, Finski, …

      In kot sem že davno napisal in sem sedaj dobil še potrdilo. Institucializirani feminizem je predvsem politično skrajno levo gibanje, zato se “feminizem” ni oglaša pač pa skuša relativizirati zločine.

      • Feminizem ni monolitno gibanje ampak ima več struj, radikalno, liberalno, nemavrično…

        Feministke, vsaj tiste, ki jih jaz spremljam so se odzvale, obsodile dogodke ampak hkrati tudi opozorile, da se nasilje nad ženskami dogaja vsak dan in ne samo s strani pripadnikov ene vere ampak moških nasploh.

        Ne gre toliko za relativizacijo kot opozorilo na dvojne vatle tistih, ki silvestrsko dogajanje označujejo kot grozodejstvo, vsakodnevno nasilje nad ženskami jih pa očitno ne gane.

        • Lepo bi bilo. Ampak jaz v medijih nisem zasledil protestov drugačnih feminističnih združenj, ne pri ZZZDR.
          V Sloveniji ni drugačnih mnenj stroke. Vsegliharji.

    • Prvič slišim, da obstaja združenje desnih feministk. No zadnjič je eni na mojem FB počil ekonom lonec. Je verna in ima kopico otrok in že vnuke… Govorila pa je podobne argumente: kaj nam vse moški določate kakšne moramo biti v družbi.

      • Feminizem je v resnici nevtralen pojem, zavzema se za enakopravno obravnavo žensk pred zakonom in njihovo enakovrednost v vseh družbenih sferah, apriori ni povezan ne z levičarstvom ne z desničarstvom. Na desnici je veliko žensk, ki podpirajo takšne vrednote, vendar se ne želijo opredeliti kot feministke, ker ima ta beseda, zaradi trdovratne šovinistične propagande, negativno konotacijo, velja za psovko s katero se ženske diskreditira. Res pa je tudi, da se je v zadnjih desetletjih feminizem močno naslonil najprej na levičarsko nato pa še na neoliberalno ideologijo, čeprav na začetku ni bilo tako. Ženska združenja, ki so podpirala vključevanje žensk v javno sfero so nastajala tako na levici kot desnici, eno takšnih je pri nas npr. vodila Cilka Krek, sestra J.E. Kreka.

        Na 24kul.si pravijo, da rabimo feminizem 2.0, jaz pa menim, da moramo vzeti nazaj feminizem 1.0, ker je tudi naš, in mu dati novo vsebino. Začnemo lahko tako, da se tudi desničarke opredeljujemo za feministke in pri tem dodamo, da gre za desni, klasični, žlahtni, nemavrični … feminizem. Ženske, predvsem političarke, v VB ali USA to že počno, mi pa očitno še zaostajamo.

        • Feministka: “… za enakopravno obravnavo žensk pred zakonom in njihovo enakovrednost v vseh družbenih sferah, …”
          =====================

          A potem lahko v bodočnosti pričakujemo, ker do sedaj je še nisem videl, borbo feministk za ženske kvote v poklicih kot so rudarstvo, železarstvo, gradbeništvo, …?

        • Tudi jaz se zavzemam za enakost pred zakonom ne glede na spol itd., pa zato ni potrebe, da bi bil feminist ali maskulist.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite