Iz Evropske unije: Pregled glavnih dogajanj med 15. in 19. oktobrom

0

V ponedeljek je Evropska komisija v Bruslju ob začetku evropskega tedna malega in srednjega podjetništva 2012 objavila rezultate pregleda uspešnosti malih in srednjih podjetij za leto 2012 ter informacije o napredku malih in srednjih podjetij za vse države članice EU. Mala in srednja podjetja v Evropi se še vedno spopadajo s krizo. Različni trendi v državah članicah EU kažejo, da so dosedanja prizadevanja malih in srednjih podjetij večinoma vodila v rast brez zaposlovanja. Kljub težkim razmeram pa so mala in srednja podjetja ostala hrbtenica evropskega gospodarstva. Z okoli 20,7 milijona podjetij predstavljajo več kot 98 % vseh podjetij in zaposlujejo več kot 87 milijonov ljudi. Informacije o napredku po državah članicah kažejo, da so samo mala in srednja podjetja v Avstriji in Nemčiji  letos glede bruto dodane vrednosti (BDV) in zaposlovanja presegla svoje predkrizne ravni (2008). V vse več državah članicah  so mala in srednja podjetja v zadnjem času ponovno začela zaposlovati in širiti svoje dejavnosti, kar kaže na vzdržnejše okrevanje gospodarstva v prihodnje.

Evropska komisija je v ponedeljek razglasila zmagovalce natečaja Generacija 1992, s katerim je obeležila 20. obletnico oblikovanja enotnega trga. Na kreativnem natečaju so sodelovali mladi Evropejci, rojeni leta 1992, ki so pripravili ustvarjalne prispevke na temo enotnega trga EU v obliki članka oz. spisa, video posnetka, fotografije, stripa ali aplikacije za pametni telefon. Natečaj je potekal v štirih tematskih kategorijah: izobraževanje in državljanstvo, zaposlovanje in podjetništvo, kultura in prosti čas ter potrošniki in okolje. Pet zmagovalcev, po eden za vsako ustvarjalno obliko, prihaja iz Španije, Grčije, Francije, Nemčije in Bolgarije.

V torek je Eurostat objavil podatek, da je inflacija na letni ravni septembra 2012 tako v območju evra kot v EU ostala enaka kot avgusta: v območju evra je bila rast cen 2,6-odstotna, v EU pa 2,7-odstotna. V Sloveniji je bila letna inflacija septembra 3,7-odstotna, kar pomeni 0,6-odstotno zvišanje v primerjavi s preteklim mesecem. V primerjavi z avgustom letos se je letna inflacija znižala v desetih državah, v enajstih se je zvišala, v petih pa ostala nespremenjena. Najnižjo stopnjo inflacije so septembra beležile Grčija (0,3 %), Švedska (1,0 %), in Latvija (1,9 %), najhitreje pa so cene rasle na Madžarskem (6,4 %), v Romuniji (5,4 %) in v Estoniji (4,1 %). K letni inflaciji v območju evra so minuli mesec največ prispevali višji stroški prevoza, nastanitev ter alkohola in tobačnih izdelkov. Eurostat je objavil tudi prvo oceno trgovinske izmenjave blaga med območjem evra in EU ter ostalim svetom avgusta 2012. Bilanca mednarodnega trgovanja z blagom v območju evra je avgusta dosegla presežek v višini 6,6 milijarde evrov. Avgusta 2011 je bila bilanca negativna, s primanjkljajem v višini 5,7 milijarde evrov. Sezonsko prilagojene stopnje izvoza v območju evra so avgusta 2012 v primerjavi z julijem narasle za 3,7 %, stopnje uvoza pa za 2,1 %. Celotna EU je pri mednarodnem trgovanju z blagom avgusta ustvarila za 12,6 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko je avgusta 2011 zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal 22,1 milijarde evrov. Države članice EU so avgusta 2012 v primerjavi s prejšnjim mesecem po sezonsko prilagojenih podatkih svoj izvoz povečale za 2,9 %, uvoz pa za 3,3 %.

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je v torek na evropskih razvojnih dnevih, ki so potekali v Bruslju 16. in 17. oktobra, predstavil rezultate nove raziskave Eurobarometra o razvojni pomoči. Rezultati kažejo, da kar 85 % evropskih državljanov meni, da bi morala Evropa kljub gospodarski krizi še naprej pomagati državam v razvoju, 61 % vprašanih pa je naklonjenih povečanju pomoči za revno prebivalstvo sveta. Povečanje razvojne pomoči v deležu bruto nacionalnega dohodka na 0,7 % ali več najbolj podpirajo prebivalci Švedske, Danske in Avstrije. Obenem je 55 % sodelujočih v raziskavi prepričanih, da države v vzponu z močno gospodarsko rastjo ne bi več smele prejemati pomoči. Po mnenju večine (61 %) bi morala biti pomoč usmerjena v države, ki so jih na primer prizadele vojne ali naravne nesreče. Vprašani v EU menijo, da bi morala biti pomoč najbolj osredotočena na človekove pravice (34 %), izobraževanje (33 %), zdravstvo (32 %), gospodarsko rast (29 %) in kmetijstvo oz. prehransko preskrbljenost (29 %).

Evropska komisija je v sredo objavila predlog za spremembo zakonodaje EU o biogorivih, da bi se omejile spremembe uporabe zemljišč po svetu za proizvodnjo biogoriv in povečale koristi biogoriv za okolje. Uporaba biogoriv iz poljščin za doseganje 10-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, ki ga določa direktiva o uporabi energije iz obnovljivih virov, bo omejena na 5 %. V oceni emisij toplogrednih plinov pri biogorivih se bodo prvič upoštevali ocenjeni vplivi sprememb uporabe zemljišč po svetu, tj. posredne spremembe v rabi zemljišč. Komisija poleg tega predlaga povišanje najnižjega praga za zmanjšanje toplogrednih plinov v novih obratih na 60 %, da se izboljša učinkovitost postopkov proizvodnje biogoriv, ter okrepitev tržnih spodbud za razvoj alternativnih biogoriv –”biogoriv druge generacije” iz neživilskih surovin, kot so odpadki in slama, ki povzročajo bistveno manj emisij toplogrednih plinov kot fosilna goriva ter neposredno ne vplivajo na svetovno proizvodnjo hrane. Biogoriva, ki se proizvajajo trajnostno in v učinkovitih postopkih, so nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom v mešanici energetskih virov v EU in se uporabljajo zlasti za prevoz.

Evropski voditelji držav in vlad članic, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so se v četrtek in petek sestali na pomembnem vrhu EU v Bruslju. Prvi dan zasedanja, ki se je zavlekel v zgodnje jutranje ure, so voditelji dosegli dogovor o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora – da bo pravni okvir nared do 1. januarja 2013. Z nadzorom bi preprečili slabo, politično pristransko in ekonomsko neupravičeno kreditiranje, ki je več držav EU, tudi Slovenijo, pripeljalo v globoko krizo neodplačanih kreditov. Francija se je zavzemala za to, da bi bil enotni nadzor vzpostavljen čimprej, Nemčija pa je vseskozi poudarjala, da je kakovost pomembnejša od hitrosti. Janez Janša je dejal, da so zaradi razmer v bančnih sektorjih v številnih državah EU, žal tudi v Sloveniji, pri vzpostavljanju bančne unije potrebne hitre odločitve.

Voditelji pa se niso uspeli dogovoriti kdaj bo torej mogoča neposredna dokapitalizacija iz ESM, ki jo predvsem Španija nestrpno pričakuje. Z neposredno dokapitalizacijo bank iz ESM naj bi namreč unija presekala gordijski vozel bančne in dolžniške krize, saj se z njo dolgovi članic območja evra ne bi povečevali. Voditelji so govorili tudi o tesnejši evropski integraciji, ki temelji na štirih stebrih – bančni in fiskalni uniji ter krepitvi ekonomske in politične unije. Tokrat so voditelji v glavnem pretresli ideje, decembra pa se pričakuje podroben kažipot do “prave” ekonomske in monetarne unije. Sicer pa so voditelji govorili tudi o odnosih s strateškimi partnerji, predvsem o nedavnem vrhu s Kitajsko, ter sprejeli sklepe o skupni politiki do Sirije, Irana in Malija.

Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu

Foto: globalnews.ca