Iz Evropske unije: Nobelova nagrada »v roke« Evropski uniji

V ponedeljek so predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, predsednik Evropskega sveta  Herman Van Rompuy in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz na slavnostni podelitvi v Oslu v imenu Evropske unije prevzeli Nobelovo nagrado za mir 2012.  Nagrado je Evropska unija prejela za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi. Evropska unija se je odločila, da bo vrednost nagrade (930 000 evrov) povečala na skupno 2 milijona evrov in jih namenila projektom, ki pomagajo otroškim žrtvam vojn in oboroženih spopadov.

Evropska unija je dobila Nobelovo nagrado za mir zaradi svojega šestdesetletnega doprinosa k miru, demokraciji in človekovim pravicah v Evropi, je obrazložila komisija za podelitev nagrade, kot tudi dodala v svoji obrazložitvi, da je stabilizacijska vloga EU pomagala Evropi, da se transformira od kontinenta vojn v kontinent miru. Ob prejemanju nagrade je Van Rompuy v imenu EU dejal:« Evropa mora izpolnjevati svojo obljubo glede miru. Mogoče bi mir zavladal v Evropi tudi brez EU, vendar tega ne bomo nikoli vedeli. Vendar ta mir ne bi bil enake kakovosti, saj gre zdaj za trajen mir in ne za prekinitev ognja. Vojna je postala v EU nepredstavljiva, vendar nepredstavljivo še ne pomeni nemogoče. Zato smo se danes zbrali tukaj. Evropejci moramo držati svoje obljube glede miru. Menim, da je to končni cilj naše Unije.«

Projekt Evropske unije deluje naprej. Naša generacija danes živi v mirni EU, saj vojna med državami ni način, na katerega bi zares računali za rešitev problemov. Jose Manuel Barroso je na svečani podelitvi omenil, da bo branil evro, simbol evropske enotnosti.

Evropski parlament je ta teden ob navzočnosti predsednikov glavnih EU institucij Martina Schulza, Hermana Van Rompuyja in Jose Manuela Barrosa na kratko obeležil prejem Nobelove nagrade za mir. Predsedniki so poudarili, da bodo še naprej delali za povezovanje vseh državljanov EU, ki so vsi prejemniki te nagrade.

Evropska komisija je v ponedeljek na zaključnem dogodku evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 na Cipru, predstavila Indeks aktivnega staranja, ki bo omogočil državam članicam EU lažje prepoznavanje izzivov in neizkoriščenega potenciala ter spremljanje napredka na področju aktivnega staranja.  Indeks aktivnega staranja so skupaj pripravili Evropska komisija, Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo in Evropski center za politike in raziskave socialnega skrbstva.

Na zaključnem dogodku Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 so bile predstavljene tudi posamezne pobude, ki so se oblikovale v okviru leta na področju zaposlovanja, socialne vključenosti in samostojnega življenja starejših na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.  Evropska komisija je skupaj z državami članicami EU pripravila Smernice za aktivno staranje in solidarnost med generacijami namenjene državam članicam, regijam, mestom, podjetjem in drugim organizacijam, ki bodo imele pomembno vlogo pri oblikovanju boljših pogojev za aktivno staranje tudi v prihodnje.

Evropski statistični urad Eurostat je v torek objavil podatke o nakazilih delavcev v Evropski uniji v letu 2011. Skupni znesek sredstev, ki so jih migrantski delavci v lanskem letu poslali v svoje države izvora, je znašal 39,1 milijarde evrov, kar je 2 % več kot v letu 2010. Ta skupna vsota vključuje tako denarna nakazila med državami članicami EU kot nakazila iz EU v tretje države – ta so predstavljala skoraj tri četrtine vseh nakazil (28,5 milijarde evrov). Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, je bilo v letu 2011 največ nakazil delavcev poslanih iz Francije (9,7 milijarde evrov ali 25 % vseh nakazil delavcev v EU), Italije (7,4 milijarde evrov ali 19 %), Španije (7,3 milijarde evrov ali 19 %), Nemčije (3,0 milijarde evrov ali 8 %) in Nizozemske (1,5 milijarde evrov ali 4 %). Iz Slovenije so v preteklem letu migrantski delavci v tujino nakazali 26 milijonov evrov (1 milijon evrov več kot v letu 2010); vsa tovrstna nakazila so bila poslana v države zunaj EU.

Evropska komisija je začela v torek javno posvetovanje o načinih za izboljšanje kakovosti zraka v Evropi. Zainteresirane strani so pozvane, da predstavijo svoje mnenje o načinih za zagotovitev popolnega izvajanja obstoječega zakonodajnega okvira, njegovo izboljšanje in dopolnitev s podpornimi ukrepi. Posvetovanje je sestavljeno iz dveh delov: kratkega vprašalnika za splošno javnost in bolj obsežnega sklopa vprašanj za strokovnjake in strokovne delavce iz nacionalnih uprav, regionalne in lokalne organe, raziskovalce, podjetja, zainteresirane strani, zdravstvene, okoljske in druge skupine, ki imajo izkušnje z izvajanjem zakonodaje EU o kakovosti zraka. Onesnaževanje zraka in z njim povezane grožnje za okolje in zdravje ljudi še vedno skrbijo mnoge državljane EU. Poletni smog, potencialno škodljivi prizemni ozon in drobni delci, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje, redno presegajo varne meje. Kljub napredku v preteklih desetletjih zaradi zakonodaje za zmanjšanje škodljivih onesnaževal, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid in benzen, nekatera onesnaževala še vedno povzročajo težave. Tako izpostavljenost onesnaženosti zraka vsako leto povzroči več kot 350.000 prezgodnjih smrti v EU. Rezultati posvetovanja bodo vključeni v celovit pregled evropskih politik o zraku, ki ga bo Komisija pripravila v letu 2013. Posvetovanje bo trajalo do 4. marca 2013 prek svetovnega spleta.

Evropska komisija je v torek objavila novo študijo o učinku partnerstev med šolami v različnih državah, financiranih iz programa izmenjav Comenius, šolske različice programa Erasmus. Študija ugotavlja, da so učenci in zlasti dijaki s pomočjo partnerstev znatno izboljšali svoje spretnosti, vključno s kulturnimi in socialnimi spretnostmi, znanjem s področja informacijske tehnologije in tujih jezikov. Učinek partnerstev je bil najbolj opazen pri tistih učencih, ki so obiskali partnerske šole. Predstavniki na približno 70 % šol so povedali, da je imelo partnerstvo močan do zelo močan vpliv na kulturno zavest in izražanje učencev ter na njihove socialne in državljanske kompetence. Temu je sledilo računalniško znanje (54 %) in sporazumevanje v tujih jezikih (52 %). Študija je pokazala tudi, da program koristi učiteljem in šolam znotraj njihovih lokalnih skupnosti. Učitelji pravijo, da so s pomočjo mobilnosti v okviru šolskega partnerstva izboljšali svoje poznavanje drugih izobraževalnih sistemov ter okrepili socialne spretnosti in znanje tujih jezikov. Dve tretjini šol poroča, da je partnerstvo izboljšalo njihovo podobo, 80 % pa jih meni, da je program okrepil njihovo evropsko razsežnost. Skupinsko delo s šolami v tujini jim je pomagalo razviti tesnejše vezi, tako znotraj šole kot z lokalnimi organi.  Študija, ki je več kot dve leti spremljala učinek partnerstev na učence, učitelje in šole, je zajela 50 šol v 15 evropskih državah (Belgija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Španija, Turčija in Združeno kraljestvo), ki so prejele nepovratna sredstva iz programa Comenius za vzpostavitev partnerstev od jeseni 2009–2011.

Šolska partnerstva Comenius se financirajo v okviru programa vseživljenjsko učenje, ki je na voljo 33 državam (države članice EU, Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija). Od leta 2007 je EU podprla več kot 7.000 projektov Comenius, od katerih je vsak vključeval v povprečju 5 šol. Partnerstva vsako leto prejmejo približno 120 milijonov evrov, s čimer je več kot 130.000 učencem in njihovim učiteljem omogočeno, da obiščejo partnerske šole, in približno 650.000 učencem, da sodelujejo v lokalnih dejavnostih. Od leta 2014 bo podpora, ki jo EU namenja šolam, del novega predlaganega programa za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport Erasmus za vse. Cilj novega programa je podvojiti število učencev, študentov, učiteljev, vajencev, mladinskih delavcev in drugih, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za študij, usposabljanje in prostovoljstvo v tujini, na 5 milijonov ljudi v obdobju 2014–2020.

Evropska komisija je v sredo sklenila, da zaradi hitrega zaostrovanja humanitarnih razmer v Sudanu in Južnem Sudanu okrepi humanitarno pomoč tema državama za dodatnih 30 milijonov evrov. Razmere se slabšajo zlasti zaradi velikega števila beguncev, ki se še naprej zatekajo v že tako polna begunska taborišča v Južnem Sudanu. Ti ljudje so popolnoma odvisni od humanitarne pomoči, grozijo pa jim tudi kolera in druge bolezni. Poleg tega je v Sudanu dostava pomoči zelo otežena zaradi omejenega dostopa do nekaterih območij. Po devetih letih spopadov v Darfurju je od humanitarne pomoči še vedno odvisnih 3,5 milijona ljudi, od tega 1,7 milijona notranjih beguncev, skoraj polovica prebivalstva v Južnem Sudanu (4,7 milijona ljudi) pa je prizadeta zaradi negotove oskrbe s hrano. Danes odobrena dodatna pomoč bo povečala letošnji skupni znesek pomoči Evropske komisije Sudanu in Južnemu Sudanu na 157 milijonov evrov. Pomoč je namenjena podpori nujnih življenjsko pomembnih ukrepov, kot so razdeljevanje osnovnih živil in potrebščin ter zagotavljanje bivališč, zdravstvene oskrbe, varovanja, vode, higiene in sanitarnih storitev.

Evropska komisija je v četrtek predstavila nov predlog za posodobitev evropskih pravil o čezmejni insolventnosti podjetij, da bi tako omogočila sicer gospodarsko sposobnim podjetjem novo priložnost. Komisija predlaga posodobitev sedanjih pravil o čezmejni insolventnosti iz leta 2000. V novih pravilih, ki so obogatena z desetletnimi izkušnjami, pozornost ne bo več v tolikšni meri namenjena likvidaciji, temveč bo bolj poudarjen razvoj novega pristopa za pomoč podjetjem pri premagovanju finančnih težav, hkrati pa bodo pravila varovala pravico upnikov do povračila denarja. Nova pravila bodo izboljšala učinkovitost in uspešnost čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti, ki po ocenah letno prizadene okoli 50.000 podjetij v EU. To je prvi korak k evropski kulturi „sanacije in reševanja“ za pomoč podjetjem in posameznikom v finančnih težavah. Poleg predloga za posodobitev pravil o čezmejni insolventnosti je Komisija objavila tudi sporočilo o politiki, ki opredeljuje tista področja nacionalne zakonodaje o insolventnosti, pri katerih obstaja največje tveganje, da bodo ustvarjala podjetjem neprijazno okolje in ovirala razvoj učinkovitega okvira za insolventnost na notranjem trgu. V dinamičnem sodobnem gospodarstvu je insolventnost nekaj vsakdanjega. Približno polovica podjetij preživi manj kot pet let, okrog 200.000 jih gre v EU vsako leto v stečaj in četrtina teh stečajev je čezmejne narave. A izkušnje kažejo, da se podjetniki, ki jim je prvič spodletelo, iz svojih napak učijo in so v drugem poskusu večinoma uspešnejši. Do 18 % vseh uspešnih podjetnikov je bilo v prvem poskusu neuspešnih. Zato je pomembno, da se uvedejo sodobni zakoni in učinkoviti postopki, s katerimi bodo podjetja, ki imajo dovolj gospodarskega potenciala, lažje prebrodila finančne težave in dobila novo priložnost.

Ta teden so evropski poslanci glasovali tudi o predpisih za zagotovitev razbremenitve letališč, z rešitvami, ki bi zagotovile, da se sloti za vzletanje in pristajanje uporabljajo bolj učinkovito, da se lokalno prebivalstvo zaščiti pred hrupom letal ter da se poveča konkurenčnost med izvajalci storitev letališčne oskrbe; poleg tega so obravnavali zamisli za izboljšanje prevoznih pogojev živali za zakol, da bi te manj trpele. Evropski poslanci so ta teden obravnavali tudi pravice migrantov in pripadnikov manjšin ter odnose z Izraelom, Rusijo in Ukrajino.

Evropski parlament je ta teden potrdil zagovor o proračunskem svežnju za leto 2012 in 2013, v katerem je med prednostne naloge uvrstil rast in delovna mesta za prihodnje leto ter zagotovitev izvajanja evropskih programov, kot je Erasmus za izmenjavo in povezovanje mladih Evropejcev.

Konec tedna so se v Bruslju ponovno sestali predsedniki držav in vlad vseh 27 držav članic EU. Posvetili so se koordiniranemu reševanju ekonomske situacije, predvsem krepitvi ekonomske in monetarne unije, letnemu pregledu rasti, aktoma o enotnem trgu in paketu zaposlovanja mladih. Poleg tega je bila na dnevnem redu tudi razprava o skupni zunanji varnostni politiki ter vprašanje nadaljnje širitve EU. Evropski svet je potrdil dogovor glede enotnega nadzornega mehanizma, ki bo zagotovil nadzor nad bankami v  Evropi na način, da se nered in posledična kriza, v kateri smo danes, nikoli več ne ponovijo.

Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu

Foto: europarl.europa.eu