V ponedeljek so bili na slovesnosti v ciprski Nikoziji razglašeni prvi dobitniki nove nagrade Evropske komisije Marie Curie za izjemne dosežke na področju raziskav. Trije nagrajenci so dr. Gkikas Magiorkinis iz Grčije v kategoriji Obetavni nadarjeni raziskovalci, dr. Claire Belcher iz Združenega kraljestva v kategoriji Komuniciranje znanosti in dr. Sarit Sivan iz Izraela v kategoriji Inovacije in podjetništvo. Cilj nagrade Marie Curie je spodbuditi znanstvenike, naj prenesejo svojo odličnost na področje inovacij, podjetništva in komuniciranja znanosti. Hkrati bo povečala prepoznavnost zmagovalnih raziskovalcev in njihovih gostiteljskih institucij, ter krepila ugled dejavnosti Marie Curie. Slovesna podelitev nagrad je potekala v okviru konference o prihodnosti dejavnosti Marie Curie in pobudi Obzorje 2020, 80 milijard evrov vrednem programu Evropske komisije za naložbe v raziskave in inovacije. Predlog Evropske komisije namenja dejavnostim Marie Curie v obdobju 2014–2020 več kot 5,75 milijarde evrov. Od začetka delovanja programa leta 1996 je več kot 65.000 raziskovalcev prejelo sredstva EU za usposabljanje, mobilnost in razvoj spretnosti.
Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan Quinn je na ponedeljkovem obisku v Južni Afriki napovedala, da bo Evropska komisija predlagala povečanje sredstev za financiranje Partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih preskusov (EDCTP) v višini do 1 milijarde evrov, kar bi pomenilo petkrat toliko sredstev, kot jih je partnerstvo prejemalo doslej. Prvi program EDCTP, ki se zaključi leta 2015, je prejel 200 milijonov evrov sredstev EU. Predlagano povečanje sredstev je odvisno od sprejetja predlogov Evropske komisije za večletni finančni okvir 2014–2020 ter od finančnih prispevkov drugih partneric, med katerimi so države članice EU, afriške države, industrija in humanitarne organizacije. Partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih preskusov je bilo ustanovljeno leta 2003 z namenom sodelovanja pri razvoju in preskušanju novih zdravil za virus HIV in AIDS, malarijo ter tuberkulozo. Na svetu je z eno ali več teh bolezni okužena več kot milijarda ljudi, od tega 400 milijonov otrok. V okviru partnerstva je trenutno podprtih 196 raziskovalnih projektov, ki vključujejo 57 kliničnih preskusov na skupno več kot 100.000 pacientih. Sredstva se uporabljajo tudi za usposabljanje več kot 300 afriških znanstvenikov.
Evropska komisija je v torek objavila pregled inovacijske uspešnosti regij 2012, v katerem so podane primerjalne ocene uspešnosti evropskih regij na področju inovacij. Pregled temelji na metodologiji pregleda uspešnosti Unije inovacij ter zajema 190 regij v Evropski uniji ter na Hrvaškem, Norveškem in v Švici. V pregledu inovacijske uspešnosti so evropske regije razdeljene v štiri skupine glede na uspešnost: 41 regij je “vodilnih po inovativnosti”, sledi 58 regij, ki so “zasledovalne po inovativnosti”, 39 regij spada med “zmerne inovatorke”, 52 regij pa je v zadnji skupini “skromnih inovatork”. Rezultati pregleda so pokazali, da se inovacijska uspešnost močno razlikuje ne le med regijami različnih držav, temveč pogosto tudi med regijami znotraj iste države. Najbolj izrazita primera takšne raznolikosti sta Francija in Portugalska, saj imata ti državi regije v vseh štirih skupinah, od najbolj do najmanj uspešnih po inovativnosti. Regije z najvišjimi stopnjami inovacijske uspešnosti se značilno nahajajo v najbolj inovativnih državah. V Nemčiji je tako 12 od 16 regij vodilnih po inovativnosti, na Finskem to velja za 3 od 5 regij, na Švedskem pa za 5 od 8 regij. Med državami, vključenimi v pregled, po inovacijski uspešnosti vodi Švica, v kateri so vse regije, razen ene, vodilne po inovativnosti. Značilno je tudi, da so v večini evropskih držav najbolj inovacijsko uspešne regije, v katerih je prestolnica države. Slovenija je v pregled vključena kot ena sama regija, ki spada med zmerne inovatorke.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta v sredo čestitala predsedniku Združenih držav Amerike Barracku Obami ob njegovi ponovni izvolitvi. Ob tem sta spomnila, da so ZDA ključni strateški partner Evropske unije, ter izrazila zaupanje v nadaljnje uspešno sodelovanje pri skupnem reševanju globalnih izzivov, zlasti na področju varnosti in gospodarstva, ter krepitev dvostranskih stikov in sodelovanja pri zunanjepolitičnih zadevah. Poudarila sta, da je tako za ZDA kot za EU prednostna naloga ustvarjanje rasti in delovnih mest, zato se bodo nadaljevala skupna prizadevanja za izkoriščanje izjemnega potenciala čezatlantskega trga. Predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta sta izrazila tudi željo po čim prejšnjem ponovnem srečanju s predsednikom Obamo za ponovno potrditev skupnih prednostnih nalog EU in ZDA ter dodatno okrepitev skupnih ukrepov. Iz evropske perspektive pomenijo razmere v ZDA nadaljnjo stabilnost, tudi za reševanje Grčije in evra. Čestitkam staro-novemu predsedniku pa so se poleg voditeljev EU pridružili tudi slovenski voditelji. Vsi pa so mnenja, da je sodelovanje med EU in ZDA je velikega in nujnega pomena, za obe regiji, saj smo si državljani EU in ZDA v mnogočem podobni. Skupaj predstavljamo 11% svetovnega prebivalstva (za primerjavo, Indija in Kitajska imata skupaj več kot trikrat toliko prebivalstva). Med EU in ZDA pa je dnevno trgovanja za skoraj dve milijardi evrov.
Evropska komisija je v četrtek predstavila akcijski načrt CARS 2020, s katerim želi do leta 2020 okrepiti konkurenčnost in trajnost avtomobilske industrije in se odzvati na pereče probleme tega pomembnega gospodarskega sektorja. Avtomobilska industrija kot celota (proizvajalci vozil, prodajna veriga in poprodajni trg, vključno s tisočimi malimi in srednje velikimi podjetji) ima namreč za evropsko gospodarstvo strateški pomen, saj neposredno ali posredno zagotavlja 12 milijonov delovnih mest, 4 % BDP in 90 milijard evrov trgovinskega presežka. Namen akcijskega načrta, ki predstavlja politično podporo sektorju, je v Evropski uniji ohraniti vrhunsko avtomobilsko industrijo, ki bo proizvedla največ energetsko učinkovitih in varnih vozil na svetu ter zagotavljala zaposlitev milijonom visokokvalificiranih delavcev. Komisija namerava med drugim okrepiti sodelovanje z Evropsko investicijsko banko, da se zagotovi financiranje inovacij in poenostavi dostop MSP do kreditiranja. Inovacije v avtomobilski industriji bo spodbujal tudi celovit sveženj ukrepov za zmanjšanje emisij CO2, onesnaževal in hrupa, spodbujanje izboljšav na področju varnosti v cestnem prometu ter razvijanje tehnološko naprednih inteligentnih prometnih sistemov. Standardni vmesniki za polnjenje električnih vozil v EU naj bi zagotovil potrebno regulativno varnost za njihov lažji prodor na trg, kar bo omogočilo proizvodnjo teh vozil v velikem obsegu. Kot odziv na upad povpraševanja na evropskih avtomobilskih trgih in napovedi o zapiranju obratov pa Komisija novembra pripravlja srečanje proizvajalcev vozil in predstavnikov sindikatov, pred naslednjim sestankom Sveta za konkurenčnost pa tudi srečanje ministrov za industrijo.
Osrednji dogodek tedna je bilo srečanje evropskih poslancev z voditeljico Nemčije. Angela Merkel je predstavila vizijo EU in povedala, da moramo biti v Evropi pogumni: da še naprej izvajamo reforme, zaščitimo evro in se združujemo. Pozvala je k ambicioznim spremembam za izhod iz krize, morda tudi novo pogodbo med državami EU. Na srečanju predsednikov držav in vlad članic EU decembra želi kanclerka ambiciozen kažipot do prave ekonomske in monetarne unije z ukrepi, ki bi jih bilo treba udejanjiti v dveh ali treh letih. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke je poudarila potrebo po proračunu EU, ki je sposoben spodbuditi gospodarstvo; skupine politične levice pa so pozvale k novemu protikriznemu načrtu, ki temelji manj na varčevalnih ukrepih. Liberalci pa so izpostavili potrebo po čim hitrejšem prehodu v federalno EU.) Merklova je pozvala tudi k proračunu evrskega območja, s katerim bi države dobile kompenzacijo za svoja prizadevanja za reforme.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
Foto: forbes.com
