Slovenski politični prostor doživlja pomembno preobrazbo, ki je možna samo v demokratičnem okolju. To, da se politično in delno sodno odpisani vračajo nazaj v politiko, je veliko bolj trdno znamenje razvoja demokracije kakor pa t.i. novi obrazi.
Prvi odpisani, ki se je vrnil je bil Janša. Ko je padla Patria je padel tudi politični, medijski in pravni konstrukt, ki je hotel Janšo izločiti iz slovenskega političnega prostora, kot najbolj moteči element globoke države. Po podobni, predvsem pravniški poti, se vrača Kangler, ki proti sodnim postopkom vodi 16:0, kar je pravi odbojkarski rezultat. Videli bomo, ali mu bo uspel tudi veliki met, da se bo mariborskim kockarjem povrnilo njihovo anarholibertarno revolucijo, z njegovo zmago na županskih volitvah? Tretji, ki se vrača kot persona non grata v lastni stranki pa je Marjan Podobnik.
Slovenski ljudski stranki, ki je razpadala pri živem telesu, je uspela nekaj, kar do sedaj ni uspelo nikomur. Vsi sprti so se nazaj povezali, izbrali staro-novega predsednika in pred očmi slovenske javnosti sklenili spravo ali pobotanje. Res nekoliko pozno, a bolje pozno kot nikoli. To je velika in pomembna poteza neke politične skupine za slovensko politično kulturo, ki jo globoka država skuša razbiti na sto in en način. Starosta slovenske pomladi, Ivan Oman bo zaradi te poteze zagotovo mirneje spal in imel polepšana leta svoje visoke starosti. Na nek način mu je stranka to bila dolžna in večjega ter lepšega darila kot svojemu ustanovitelju in prepričanemu kristjanu ni mogla dati.
Z vračanjem SLS v slovensko politiko na tak način se ustvarjajo pogoji za tisto politično ravnovesje, ki se ga je sistematično rušilo od leta 2008 naprej. Ker se vrača prva lastovka pomladi, kot je dejal Oman, smemo upati in pričakovati, da se bo vrnila cela jata, ki bo tako veliko lažje prebudila tudi speče volilno telo.
Izredni kongres SLS pošilja v slovenski politični prostor pomembno sporočilo. Kakor je na medosebni ravni potrebno premagati nasprotja in konflikte ali celo hude žalitve in izključitve, tako to velja tudi na politični ravni. Pri slednjem je to edini možen kriterij, da se doseže uspeh na volitvah in se ljudem da vzgled, kako je mogoče na novo zbrati obstoječe stare in nove sile.
Strankam slovenske pomladi tako manjka še ena demokratična skupina, ki bi povezala zdrav svobodomiselni podjetniški in vrednostni koncept, katerega cilj ni demontaža krščanstva v slovenski kulturi ampak pluralen, demokratičen in za skupno državo sprejemljiv dialog, ki nevtralizira vse ekstreme. Če bi se vzpostavil tak politični zemljevid, bi odpisani lahko izpeljali proces razgradnje globoke države, brez česar nimamo prihodnosti.
