Avtor: Ivan Puc. Vir: Reporter. Publicist opozarja, da že več kot dve desetletji lahko slišimo, da naj bi bilo dovolj spopada med rdečimi in črnimi oziroma med partizani in domobranci. Ugotavlja, da so na tej ravni izenačeni – zgolj kot dva pojma in nič več.
Navaja primer, da Nova slovenska zaveza ni bila sogovornik v socialnem dialogu, ko je bilo treba glede na odločbo ustavnega sodišča popravljati nekatere t. i. vojne zakone, ker so bili diskriminatorski. K besedi je bil povabljen le predsednik borčevske organizacije. V praksi to pomeni, da partizanov in domobrancev ni. So le prvi.
Avtor svojo kolumno zaključi z besedami: “Proslave, na katerih so bili borci privilegirani in ni bilo druge »stranke v postopku«, že ves čas povzročajo ideološke delitve. Vendar jih zaradi marginalnega položaja društva Nove slovenske zaveze ne vidimo. To je to naše neovedno zagrizeno nadaljevanje kulturnega boja, ki ga ni v naši zavesti. Govoriti o ideoloških delitvah, ki jih je menda okrepila proslava, je premalo. Paradoksalno je, da je nanje opozorila prav odsotnost praporov z rdečo zvezdo.
Predsednik republike je dejal, da je država skupna in zahteva skupno proslavo in skupen razmislek. Njegovo misel je treba vzeti skrajno zavezujoče. Tega res skupnega ni bilo v prejšnji pa tudi v zadnji proslavi – s sramotno »to je bila vaja« za nekakšno inscenacijo Zdravljice – ne.”
Več: Reporter
