Ivan Maček Matija je v svoji »nevednosti« debelo lagal

20
1586

Oblikovali smo predlog nove tanatopolitike, ki naj jo vzpostavi demokratična Slovenija? Tanatopolitični model, če poenostavimo, pove, da živi z mrtvimi vedno ravnajo po nekih svojih interesih. To pretirano samovoljo skušajo zadnjih približno 150 let vsaj nekoliko umiriti mednarodni predpisi, ki določajo obveznosti vojskujočih se strani do trupel in grobov. Takim načelom je sledila prva Jugoslavija. V njeni zakonodaji je bil člen, ki je določal, da se vse grobove obravnava enako.

Zakaj so izbrisali partizanske družinske grobove

Tak tanatopolitični princip pa je bil leta 1945 popolnoma podrt. Podrt je bil za poražene, ki so izginili brez groba in spomina, podrli pa so ga tudi za zmagovalce. To se je lahko zgodilo, ker so novi oblastniki sledili načelu, da človek kot posameznik po smrti ni nič. Oziroma velja le in samo toliko, kolikor je uporaben za komuniste. Posledice so bile jasne: če je bilo prvo leto po vojni še upoštevano načelo. da imajo družine pravico dobiti svoje mrtve, je, domnevam, da po tem, ko so ugotovili, da so bili ti mrtvi pokopani katoliško v družinskih grobovih, prišlo do propagandističnega pojava, ki se mu reče »skoncentracija grobov«.

Žal refleks te neumne, nore politike ni bil prihranjen niti suvereni Sloveniji, v kateri so leta 2003 z zakonom o vojnih grobiščih izbrisali vse družinske grobove. To je pomenilo, da so bili partizanski katoliški grobovi izbrisani iz državnih evidenc. Tudi če pogledamo popis žrtev druge svetovne vojne, ki so ga naredili, v Inštitutu za novejšo zgodovino, ugotovimo, da za več deset tisoč žrtev grobovi sploh niso vpisani. Za prikrita grobišča to lahko razumemo, saj so bile njihove žrtve izbrisane že od vsega začetka, ampak tudi na partizanski strani je neverjetno veliko zapletov.

Razdelili so mrtve in vse, še živeče, njihove sorodnike

Smrt ima torej »politični potencial«, pri čemer velja, da je delitev mrtvih uporabna predvsem za delitev živih. Slovenci smo bili s titoističnim tanatopolitičnim modelom resnično presekani na pol. Proti temu rasističnemu masakru je otročje, da kdo škofu Mahniču, kot se to drznila Spomenka Hribar, očita, da je razdelil Slovence. Od nekako sto tisoč so jih v titoizmu »v komunistična nebesa« vzeli nekaj čez 50.000, »v pekel« so jih poslali nekaj čez 40.000. Tako so bili razdeljeni tudi njihovi sorodniki. In tak razločevalni ključ so ponovili z razrednim bojem, bojem proti veri in Cerkvi itd.

Mi pa moramo z novim tanatopolitičnim modelom priti do tega, da so to vsi naši mrtvi, da moramo dopolniti podatke o grobovih v popisu žrtev, začeti grob za grobom preverjati dejansko stanje, predvsem pa žrtvam iz prikritih morišč in grobišč zagotoviti ustrezen grob. To tudi pomeni, da moramo vstopiti v zahteven dialog s Hrvaško, ki trenutno ne prevzema posmrtnih ostankov Hrvatov, da se bomo morali še več pogovarjati z Nemčijo, Italijo, Srbijo, Črno goro …

Ivan Maček Matija je v svoji »nevednosti« debelo lagal

Če se pomudimo še pri srbskih in črnogorskih arhivih, ki so tudi predstavljeni v prispevku, ki je sestavni del četrtega poročila komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot je razvidno iz tega prispevka, seznami umorjenih dobesedno »naplavljajo« pred oči javnosti. Kar je tudi sporočilo za Slovenijo! Srbski in črnogorski prispevek v poročilu jasno povesta, da se je Ivan Maček Matija v svoji »nevednosti« debelo lagal. V Sloveniji je bilo umorjenih več kot 4000 Črnogorcev in poročila to povedo po dnevih natančno: Pohorje. tega in tega maja. pobiti ta in ta in ta: enako za Zidani Most, pa Kočevje …

Dobršen del podatkov je iz seznamov partizana, ki je na divizijski ravni dobival poročila in jih pretipkaval. Ker se je na smrt bal, je te podatke skril. Narekoval jih je šele leta 2000, ko se je očitno znebil strahu. Dodaja tudi zelo nazorne pripombe, kako so ob prihodu Tita v Slovenijo kako so ob prihodu Tita v Slovenijo nehali pobijati; kako se poveljnik v Kamniku upre, da bi pobil črnogorsko pravoslavno duhovščino, pa se general Svetozar Vukmanovič zdere nadenj, češ da nima o tem kaj odločati, saj tudi on sam ne more rešiti svojega brata duhovnika … To se je tedaj dogajalo, ker je poboj brezprizivno ukazal Milovan Djilas, ki se je to zmenil s Starim, torej Josipom Brozom. Djilas je torej po dogovoru s Titom svojim ukazal pobijanje Črnogorcev, Kardelj pa je Kidriču ukazal pobijanje Slovencev … Srbi imajo arhivirane knjige ustreljenih. To pomeni, da so se take evidence vodile tudi za Slovence.

In znova se pokaže nemoč laži Mačka, Ribičiča, Polaka …

In jih sprašujem: »Zakaj vam je bilo treba uničevati arhive, zakaj vam je bilo treba živeti v veri. da se da zločine skriti? Saj bomo po analogiji lahko sklepali, kaj ste počeli. Tudi za potomce lažnivcev bo zelo neprijetno spraševanje. Očetje in dedje, mame in babice, zakaj nam niste povedali.«

20 KOMENTARJI

  1. G. Dežman, kaj vi delate? Ta “tanatopolitika” je pa že čisto mimo. Vi delate neko politično arheologijo, vi se greste neke posthumne pravičnosti, ki morda lahko koga od prizadetih tolaži, ali pa priliva sol na rane, kakor se razume.

    • Ubi pus, ibi evaqua! Kjer je gnojna rana, jo treba odpreti, ocistiti in razkuziti. Sele potem se lahko dobro zaceli.

      Tvoji pozivi k nojevskemu skrivanju glave v pesek so absurdni. Resnica osvobaja in vsakrsna informacija o zlodelih, ki so jo tovarisi brisali in zaklepali in predelili z 12 betonskimi pregradimi bo prej ali slej zdravilna za duso tega naroda.

      Ki se kako rabi uvideti to zlo in se koncno od njega trajno odvrniti. In se nauciti tudi odnosa usmiljenja in solidarnosti z zrtvijo, ne glede na to, kdo ta bila.

      • Popolnoma se strinjam z vami. Vsakršna resnica, naj bo še tako težka, je osvobajajoča, za katero koli stran. Ne bom pozabil besed zares velikega prijatelja Slovencev, bivšega ameriškega veleposlanika Mussomelija, ko nam je svetoval, da damo na mizo vse, kar nas teži, šele potem se bomo gledali drugače, razumevajoče; nobena zapovedana ali navidezna ali manifestativna sprava (kot tista v Rogu) ni odrešitev, kajti vsakršna sprava se lahko zgodi izključno na individualni ravni. Prvi korak v to smer je obsodba vseh treh totalitarizmov. Vse drugo je golo “nategovanje”.

    • G. Dežman dela, kar je najmanj treba narediti, če nočemo pred zgodovino ostati neciviliziran, zločinski narod.
      Pomnimo: to oznako nam je pripel zločinski komunizem, ki se spet šopiri in grozi.
      In o kakšni “soli na rane” govorite, zaboga?

  2. Vi pišete zgodovino zločinskega in neciviliziranega naroda, pa pravite, da ne bi to ostali. Vi pišete svojo obsodbo. Usmiljenje in solidarnost z žrtvami ni nič drugega kot samopomilovanje. Demoralizirano samopomilovanje. Nobene resnice, ki osvobaja, ampak samo še večja zabloda. Nobenega uvida v to zlo in še manj kakšne trajne odvrnitve ni v tem. Vsa zgodovina bo kvečjemu on nekem tujem narodu, ki je propadel.

    • Glej, nemski narod je v casu sredi prejsnjega stoletja storil se veliko vec neizmernega zla, bolecine, solz, krvi kot slovenski. Milijonom in milijonom, ne le stotisocem. Pa ni razloga, da bi ga potrebna samorefleksija demoralizirala. Nasprotno. To je pot katarze.

      Razen tega slovenski narod ni zlocinski, ti zlocini so bili delo nekaj tisocev, z najhujso odgovornostjo nekaj deset pri Stalinu solanih fanatikov in morda nekaj sto psihopatskih krvolokov. Krivda naroda kot celote je v primeri z njimi minimalna. Ne recem, da je ni. Disidentov smo imeli malo, da. A ljudje svetniskih kreposti pac ne rastejo za vsakim grmom.

      Nemci niso samo Hitler in druscina. Ogromno imenitnih ljudi imajo v zgodovini, ki so lahko trajen vir navdiha in optimizma. Enako velja za Slovence. Ni razloga za tvoje malodusje.

      • Še ena zadeva, kjer imate moje popolno soglasje. Drži, Nemci niso samo Hitler in druščina. Z obsodbo Nemcev je svet dvakrat močno pretiraval; prvič po 1. svetovni vojni, ko so bili Nemci ne samo ob Mozelo in Alzacijo, ampak ob nemogočih reparacijah krivi za čisto vse (čeprav niso začeli svetovne vojne – in ni nič čudno, da se je zatem kot odgovor pojavil nacizem), in enako po 2. svetovni vojni. V podzavest so jim vsadili, da so krivi za vse te svinjarije tega sveta. In rezultat: prosperirali so ekonomsko, v ostalih družbenih vprašanjih pa popolnoma odpovedali, ker so bili prisiljeni k molku. Posledice: pasivnost ob pozivu oz. povabilu k množičnim imigracijam, popolnoma nerazumne razsodbe nemških sodišč ob kriminalnih dejanjih emigrantov, končno tudi prevlada kulturnega marksizma glede družbenih vprašanj.
        In končno še to: za kriminalna dejanja so nacisti na Nürnberškem procesu odgovarjali, kdaj bodo pa zavezniki odgovarjali za barbarsko bombardiranje nemških mest (npr. Dresden), ko tam ni bilo nobene vojaške sile in so bile žrtve izključno civilisti (v sto tisočih). Velja pravo za vse in v vseh primerih?

  3. Laž in beg od resnice je tisto, kar ta narod deli, ga uničuje ter potiska v necivilizacijski geto. Brez očiščenja ni pozitivnega razvoja. Očiščenje je mogoče samo na osnovi soočanja s svojimi grešnimi dejanji. To velja tako za posameznika kot narod.

    Zato je prav in koristno, da se na te nečednosti opozarja. Seveda je to veliko premalo. Priti mora do splošno iskreno sprejete pravne in moralne obsodbe vseh hudih nečednosti, ki so se v narodu zgodile. Samo to je zagotovilo, da se te ne bodo ponovile. Opozarjanje je prvi korak k temu.

  4. Maček je na smrt grdo lagal. Ne spomnim se točno, kje sem prebral, najbrž pa v Alberta Svetine knjigi Od osvobodilnega gibanja do banditizma, kjer je zapisano, da je Maček, ko se je 1944 ali spomladi 1945 vrnil iz Beograda, prenesel brozove besede, da se ne sme po koncu vojne nikogar ubiti. Jasno je, da je s temi besedami ščitil broza. Poboji takih razsežnosti so morali imeti njegovo privoljenje.

    • Nobena smrt še ni prinesla očiščenja. Posledice dejanj ostanejo in delujejo na preživele. Nobena misel ni brez posledic. Še več in dolgoročnih posledic je, če so ideje materializirane in še več, če so te grobe in zločinske. Te zadnje dolgoročno negativno vplivajo na vse. Tako na zločince in njihove dediče kot na žrtve in njihove dediče. Takšno narodovo telo je bolno, zastrupljeno. Zato hira.

      Edino zdravilo je sprava. Najprej sprava z resnico in potem sprava med seboj. S tem so negativni vplivi preteklih dogodkov nevtralizirani. Ni pravice in usmiljenja brez odgovornosti.

      • Vi boste umrli in za vami bodo ostale arheološke najdbe. Z vami ni možna nikakršna sprava. Vi bi radi na teh podlagah dosegli politični preboj. Tako bo narodovo telo še naprej bolno in hirajoče. Vi sami se niste sposobni spravit z nikomer. Zato pravim, da bo smrt opravila s spravo.

        • Z nobenim zločinom sprava ni možna, dokler ni priznan in s strani storilca iskreno obžalovan. Kaj šele, da bi kdo pričakoval spravo z zakrknjencem, ki zločin prikriva, ga celo odobrava in slavi – to bi pomenilo, da zločin tudi sami spravljenci odobravamo in slavimo – na ta način seveda nikoli ne more priti do nobene sprave. Lahko pa pride – obratno – celo do ponovitve zločina.
          Ljudje ostro ločimo med zločinskim in dobrim dejanjem; tega dvojega ni mogoče enačiti. To je stvar najvišjih civilizacijskih vrednot, ki jih priznavamo in ki usmerjajo naše življenje.

          • Seveda. In na zemlji je raj. Vaše najvišje civilizacijske vrednote ljudje ne delijo z vami. Živijo v realnosti.
            Torej, če sprave ne bo, potem ne vem, zakaj se sklicujete nanjo kar naprej. Zato pravim, smrt bo opravila s spravo. Česar ne razumem je, kako lahko to privoščite zanamcem. Svojim otrokom in vnukom.

  5. Spoštovani Zdravko, Na zemlji ni raj in kdor ga pričakuje, je najmanj utopist. Ni vprašanje, s kom ljudje delijo najvišje civilizacijske vrednote. Te bodo živele naprej, tudi če jih ljudje (še) ne sprejemajo. Strinjam pa se z vami glede sprave. Ta ne more biti zaukazana ali manifestativna, kakršno so nam vsiljevali v Rogu. Sprava je vedno izključno individualno dejanje. Nobena smrt ne bo opravila s spravo. Nobena smrt nič ne razrešuje. Razrešuje lahko samo resnica. Zanamce bomo najbolj osvobodili, če jim bomo predstavili vso resnico, lepo in grdo.

  6. Izjave komunistov iz obdobja, ko so menili, da bodo večni kaže, kakšna farsa je bil prejšnji režim. V posnetku, samo kakšni dve minuti. Maček razlaga kako so hoteli ustanoviti močno vojsko (mimogrede, nehote je priznal da so imeli samo tolpe in ne prave vojske – na koncu 2. dela), pa so pri tem naleteli na sovražnike. In kdo so bili ti sovražniki? Tisti, ki so boj vzeli kot avanturo in boj proti Nemcem in Italijanom, namesto, da bi sprejeli ideološkost revolucije. Torej, za sovražnika so imeli tiste, ki so prišli v partizane z mislijo, da se borijo proti okupatorju. Napaka!!!

    https://www.youtube.com/watch?v=5iZTIvX4oCs&fbclid=IwAR0vc6SQjPen2LDJikO5cDfrzuqtjjzXQHoQBOdMcChFGxnbxJmBeNaCwZo

    Borba proti Italijanom in Nemcem je bila za njega lahka stvar, narediti revolucijo pa težka, ker je bilo potrebno ljudi prej ideološko obdelati!!!

    In….in, konec leta 1942 so začeli z veliko ofenzivo. Proti komu? Proti Slovencem!!!
    (rekli so jim belogardisti)
    Ko se nekateri izgovarjajo in opravičujejo revolucijo češ, da so eno komunisti in njihov teror nekaj drugega pa naj bi bili partizani, jim odgovorim. Verjamem, da so nekateri prišli v partizane z mislijo, da se bodo borili proti okupatorju (za Mačka avanturisti), vendar so kmalu spoznali, da ne gre za skoraj nič drugega kot za revolucijo in je upor postranska stvar. V vsaki še tako majhni enoti (in take so bile skoraj vse) so imeli politkomisarja in redne politične ure. Partizanstva in revolucije se ne da ločiti!!! Vse to pove Maček v minuti in 16 sekundah. Vsi od prvega do zadnjega so bili izgrajeni politično ideološko. Kdor se ni pustil so ga ubili. Partizani so ubili cca 4000 partizanov!

  7. Še ena znana, legendarna izjava:

    https://www.youtube.com/watch?v=eHWVc-VVF-E&feature=youtu.be&t=802&fbclid=IwAR05rUcuwUXnezxwcU1Hi-ZA5PYA81T9uuyO2sTSGVh5eZOH3-xJa7RZ-tQ

    Vrhunski komunist, strah in trepet režima, je priznal, da so bili prevaranti, ki so pred svojimi kameradi (tovariši) skrivali resnico o Rusiji. O resnici slovenskega komunizma sem se najprej učil pri njih samih, ko so bili še prepričani, da bodo večno vladali in so zato povedali marsikaj kar danes ne bi.
    Malo pozneje komentator ponosno navaja kako so ob prihodu iz Rusije pripravljali revolucijo. Danes na veliko zanikajo, da bi jo, in blefirajo, da so se šli samo osvobodilni boj.
    “Ideja velikega oktobra, …, zdaj je bilo treba z vsemi močmi in sredstvi ustvarjati razmere v katerih bo delavski razred lahko izvedel svojo zgodovinsko nalogo: REVOLUCIJO”

    Ivan Maček Matija (ki je na posnetku) je naredil samomor 1. aprila leta 1993.
    Njegova sestra Pepca, poročena z Edvardom Kardeljem, je naredila samomor 15. aprila leta 1990, malo po zmagi Demosa na volitvah.

  8. In kako je bilo potem, ko so izvojevali svojo revolucijo?
    Celo v mirnodobskem času se niso upali nikamor brez orožja:

    https://www.youtube.com/watch?v=5iZTIvX4oCs&feature=youtu.be&t=1264&fbclid=IwAR1VNe13RyomwIlOQn7iXDE1O9HGK5W2hP5mz10MtUsYUjZ7Y2V66owwYOQ

    S puškami na Triglav. Kateri norec bi v mirnodobskem času hodil na Triglav s puškami. So blefirali, da so lovci, v resnici pa se niso upali nikamor brez varnostnikov in orožja, tudi na Triglav ne:

    Ni imel puške samo lovec (ta prvi), tudi drugi so jo nosili na Triglav!!!!

    • Saj tudi danes ne morejo brez orožja.
      Recimo Dražgoše, kjer morajo še danes strašiti ljudi z uniformami, puškami in bevskanjem v mikrofon.
      Kot nekdaj “belogardiste”, danes z lažnivo propagando iz poštenih ljudi delajo “fašiste”…

Prijava

Za komentiranje se prijavite